10. novembra se je začelo spravilo letos zasejane sladkorne pese s slovenskih njiv, predvidoma jutri pa se bo na 1,91 hektarja na njivah Roberta Šalamuna v Račah zaključilo. Podobno zadnji je bil Šalamun pri spravilu tudi lati. To se zaradi lokacije stroja zadnja leta začenja v Prekmurju, se nadaljuje v Prlekiji, Spodnjem Podravju in se zaključi na Dravskem polju. Letošnje spravilo je minilo brez večjih zastojev zaradi vremena, ki je bilo kljub poznemu terminu – razen dežja en dan in manjšega kvara na stroju, stabilno. Spravilo je tudi letos s svojim strojem opravljal Emil Šiftar iz Strukovcev v Prekmurju.

Čeprav še niso na voljo vsi podatki, je sklepna ugotovitev letošnjega spravila z 92 hektarjev nadpovprečni hektarski pridelki. Ti naj bi po napovedih v povprečju brez  težav po hektarju znašali nad  80 ton neto (brez primesi in organskih nečistoč), kar bo več kot 10 ton po hektarju več od lanskega. Bruto hektarski pridelki pri večini namreč letos krepko  presegajo sto ton. 

Preuranjeno pa je govoriti o sladkorni stopnji, od katere je odvisna odkupna cena, saj odvzete vzorce naših pridelovalcev Hrvati v tovarni v Osijeku, kjer po novem predelujejo slovensko peso v sladkor, še niso vzorčili. Na Hrvaškem se je ob oktobrskem spravilu ta namreč gibala v območju 15 %, kar mesec poznejše spravilo na naših tleh pa bo nedvomno ugodno vplivalo tudi na zvišanje vrednosti sladkorja v korenih slovenske pese.

Spravilu sledi nalaganje pese na kamione na njivah, in jo vozijo na železniško postajo v okolici Čakovca v hrvaškem Medžimurju, od tam pa z vlakom potuje do končne postaje v Osijeku. Nalaganje pese na njivah, ki jo s svojo samovozno nakladalno rampo opravlja  Marko Prelog iz Dornave na Ptujskem polju, se bo vršilo najmanj do konca meseca. Železniški prevozi pa bodo potekali zagotovo še dlje.

Mag. Vlado Hunjadi iz zadruge Kooperativa Kristal iz Ormoža, ki je od padca kvot EU za sladkor (2017) organizator proizvodnje sladkorne pese v Sloveniji, potrjuje, da so pridelki rekordni. »Do danes imamo rezultate treh pridelovalcev iz Prekmurja in pridelek  je pri njih  povprečno 102,9 t/ha bruto, primesi pa skupaj po navadi znašajo od 8 do 12 %. Torej se nam obeta rekordna letina.« V Prekmurju je tudi glavnina pridelovalcev, saj ji je 12 kmetov letos namenilo 56 hektarjev.