Strniščna obdelava tal
»Prva in najpomembnejša naloga po žetvi je pravočasna in kakovostna obdelava strnišča,« pravi cenjena pomurska kmetijska strokovnjakinja, sicer specialistka za poljedelstvo na KGZS-Zavod Murska Sobota Zita Flisar Novak.
Ker se žetev počasi in neizbežno približuje, je prav, da si znanje o tem osvežimo, morda pa se naučimo kaj novega. Zato v nadaljevanju v celoti objavljamo njen strokovni prispevek o strniščni obdelavi tal.
Kot pravi Novakova, »… poglavitni namen strniščne obdelave ni rahljanje tal, pač pa mešanje zemlje z žetvenimi ostanki, s čimer je omogočeno, da izpadlo seme plevelov in požete kulture lahko skali in se na ta način aktivirajo procesi godnosti tal. Pred začetkom obdelave je potrebno poskrbeti za slamo in ostanke nepožetega strnišča. Obdelava strnišča omogoča tudi shranjevanje vode v tleh, saj je poleti pogosto primanjkuje.
Kaj narediti s slamo?
Dobro je imeti v vidu dejstvo, da je razmerje suhe snovi zrnja (pridelka) nasproti ostalim delom rastline 1:1. Zato slama ni odpadek, pač pa koristno hranilo in nepogrešljiv vir humusa. Prvi način ravnanja s slamo je baliranje in nadaljnja uporaba za nastilj, kompostiranje ali zastiranje tal. Drugi način je puščanje slame na njivi, kjer se le-ta podorje ali plitvo zadela v tla. Žal obstaja še tretji nesprejemljiv in najbolj neumen način,t.j. sežiganje slame. Žetvenih ostankov na ornih strniščih se ne sme kuriti.
Kurjenje žetvenih ostankov zmanjšuje biološko aktivnost tal, zmanjšuje organsko snov v tleh in onesnažuje okolje. Vesten gospodar v skladu z dobro kmetijsko prakso žetvene ostanke primerno obdela in jih zaorje oziroma jih porabi za steljo živalim ter jih vrne tlom v obliki hlevskega gnoja.
Menedžment ravnanja s slamo
V današnjem času, ko je s hlevskim gnojem gnojeno vedno manj njivskih površin je pomembno, da vsi žetveni ostanki ostanejo na njivi in se primerno vdelajo v tla.
Pred kakršno koli strniščno obdelavo je potrebno slamo zdrobiti in enakomerno razporediti po celotni površini njive. To je posebej pomembno v sistemih ohranitvene obdelave.
Z zmanjšanjem intenzivnosti obdelave se zahteve za drobljenje slame in enakomerno razporejanje slame povečujejo. Tako se razvijajo številni tehnološki in tehnični postopki za ravnanje s slamo. Sodobni kombajni imajo vgrajene naprave za drobljenje in širok raztros zdrobljene slame. Druga možnost je mulčenje (drobljenje) slame in ostankov strnišča. Žetvene ostanke zdrobimo s kladivastim ali nožastim rezalnikom (mulčerjem), da se pospeši mikrobiološka razgradnja. Mulčenje je priporočljivo izvesti tudi tam, kjer kombajn za seboj pusti visoko požeto strnišče. Žetveni ostanki naj bodo zdrobljeni na majhne delce do 4 cm (70 % < 4 cm). Dobro sesekljani ostanki imajo velik pomen pri integriranem varstvu rastlin, saj zmanjšujejo pritisk okužb z boleznimi in škodljivci, predvsem pri t.i. mulč setvah.
Osnovno pravilo: enakomerna razporeditev slame
Slama mora biti najprej dobro sesekljana in nato enakomerno razporejena po njivi. Za razporejanje slame obstajajo specialne česalne brane (nem. Strohstriegel). Kakovost strniščne obdelave je v prvi vrsti odvisna od tega, kako dobro je slama po njivi razporejena.
Pionirji ohranitvene obdelave tal to že dolgo vedo, da obdelava brez pluga ne uspe brez natančnega ravnanja s slamo.
V ozkem kolobarju z žiti in v kolobarju žita- koruza, lahko računamo na večjo verjetnost pojava fuzarijskih okužb, zato je pravilno ravnanje s slamo osnovni pedo-higienski ukrep za zmanjšanje potenciala okužb s fuzarijskimi glivami. Nezdrobljena in neraztrošena slama se težko enakomerno zaorje, slabo se pomeša z zemljo in je kot tampon med brazdo in podbrazdjem, kar preprečuje dviganje kapilarne vode navzgor, brazda se izsuši in seme strniščnih dosevkov ne kali.
Več načinov za pospeševanje razkrajanja slame
Za pospeševanje razkrajanja slame in za preprečevanje okužb z fuzarijskimi glivami se priporoča dodajanje dušičnih gnojil in apnencev.
Razgradnjo žetvenih ostankov pospeši gnojenje z gnojevko (15-20 m3/ha) ali z ureo (100 kg/ha). V zadnjem obdobju so na razpolago tudi mikrobiološka gnojila (Bioplug, Uniker, Humistim… ). Na izrecno kislih tleh, kjer je biološka aktivnost zelo omejena, priporočamo trošenje mehkih apnencev, kateri se lahko trosijo istočasno z organskimi in mineralnimi gnojili.
Naravni sejani apnenec – kalcijev karbonat, se po raziskavah dr. Rok Miheliča iz Biotehniške fakultete, lahko meša z gnojevko, bodisi v jami bodisi na polju, medtem, ko se apno (agroapno, industrijsko apno, mešanice za apnjenje … ) ne sme mešati z gnojevko ali z NPK gnojili. Gnojevki dodan apnenec zmanjša izgube amonijaka, ker se delno NH4 veže na CO3 iz apnenca. Kombinacija gnojevka + apnenec na slamo je dobra tudi za pospešitev razgradnje slame in posledično za zmanjšanje nevarnosti okužbe z fuzariji. Z gnojevko okužimo slamo s koristnimi proteobakterijami, obenem dodamo dušik za znižanje C/N razmerja pod 25:1, kar pospeši razgradnjo. Apnenec deluje kot pufer in nevtralizira organske kisline in druge presnovke, ki se tvorijo pri razgradnji organske snovi in ki bi drugače lahko delovale fitotoksično. Ne gnojevke, ne apnenca ne priporočam globoko zadelati, saj mora biti v času razgradnje ves čas na razpolago dovolj kisika, da se ne tvorijo fitotoksični presnovki.
Pomen in namen obdelave strnišča
S plitvo obdelavo zgornjega sloja ščitimo vlago v tleh, ker prekinemo kapilarni vzpon vode. Zato je pomembno, da strnišče obdelamo čimprej po žetvi. V izrazito suhih letih bi bilo potrebno strnišče obdelati takoj po žetvi, še isti dan, drugače se zemlja v nekaj dneh popolnoma izsuši.
Z obdelavo tal do globine 10 cm je izguba vode iz nje 10-krat manjša kot na nezoranem strnišču. Njivske površine, na katerih so plitvo inkorporirani žetveni ostanki, veliko bolje zadržujejo padavine in so manj podvržene zaskorjenju in so odpornejše proti eroziji.
Strniščna obdelava je tudi ukrep s katerim razplevelimo njivo, ker omogočimo, da plevelno seme vzkali istočasno z zrnjem, ki je izpadlo pri spravilu pridelka. Po nekaj tednih vse to preorjemo ali opravimo mulč setev ali kompostno obdelavo. V skladu z usmeritvami integriranega varstva rastlin je strniščna obdelava temeljna metoda varstva rastlin z nizkim tveganjem in preventivni ukrep za zmanjševanje zapleveljenosti, bolezni in škodljivcev.
Po možnosti naj bo strniščna obdelava plitva, kajti če globoko zadelamo plevelno seme, potem le-to ne more hitro skaliti in plevel dela probleme v naslednji kulturi.
Izpadlo seme oljne ogrščice ne smemo podorati ali globoko vdelati v tla, ker postane dormantno (nevzklito) in se potem pojavlja kot plevel v naslednjih kulturah.
Če je po žetvi ogrščice predvideno suho vreme, potem se priporoča plitva obdelava (do 5 cm). Če pa nastopi deževno vreme, potem 10 dni počakamo, da izpadlo seme ogrščice skali in šele nato opravimo strniščno obdelavo, s katero spodbudimo vznik plevelnega semena. Zaradi preprečevanja golšavosti je potrebno vzniklo ogrščico najpozneje v 4 tednih uničiti z mehansko obdelavo ali kemijsko.
Po žetvi tudi nad trajne plevele
Po priporočilih prof.dr. Maria Lešnik s Fakultete za kmetijstvo in biosistemske veden Univerze v Mariboru, je po žetvi primeren čas tudi za zatiranje trajnih plevelov v kolobarju, kot so slak, osat, pirnica, divji sirek,… s herbicidi.
Ker mora slednji od aplikacije do obdelave tal imeti dovolj časa, da preide v vse podzemne dele plevelov. Mora pa se tudi delno razgraditi v organih plevela, da se potem iz zagrebenega plevela ne sprošča v tla. Pred uporabo herbicidov se preveri vremenska napoved. Če imamo zelo razpokana tla, naj po uporabi herbicida ne dežuje vsaj 3 do 4 dni. Skozi velike razpoke v tleh lahko dež herbicid na strnišču izpere globoko v tla.
Globoko podrahljavanje zbitih tal izvajamo, ko so tla še dovolj vlažna in po uporabi herbicidov.
Na strniščih imamo pogosto velike populacije ambrozije. Ambrozija je dokaj občutljiva za mehanske poškodbe, zato sta pogosto potrebna dva prehoda, da rastline zanesljivo toliko poškodujemo, da ne cvetijo. Proti ambroziji vedno ukrepamo pred cvetenjem.
Ponekod se za zatiranje strniščnih plevelov uporablja strniščni spodrezovalni plug skobeljnik (nem. Stoppelhobel) ali pa spodrezovalnik z vrtečo prečko (angl. rod weeder;).
Obdelava strnišča je potrebna tudi za odpravljanje napak tal in izboljšanje strukture, godnosti in rodovitnosti tal. Plitvo inkorporiranje (vnos ali vdelava v zemljo) slame pospešuje mikrobiološko aktivnost tal in vpliva na večjo stabilnost strukturnih agregatov. Raziskave potrjujejo, da čim bolj so na površini orne plasti vdelani rastlinski ostanki, tem večja je tvorba biomase v tleh in večja je populacija deževnikov. Žetveni ostanki obogatijo tla s humusom, spodbujajo aktivnost mikroorganizmov, izboljšajo strukturo tal, izboljšajo vodno-zračni režim v tleh. Gospodarjenje z organsko snovjo v tleh je pomembno za preprečevanje erozije in drugih negativnih vplivov na tla, posebno na plitvih, lahkih in na hidromorfnih tleh.
Načini obdelave strnišča
Poletno plitvo oranje s strnišnimi plugi, ki je bilo razširjeno v žitorodnih pokrajinah, se danes opušča. Zamenjala ga je ohranitvena konzervacijska obdelava.
Primerna orodja za strniščno obdelavo so diskaste brane (variodisk) in plitvi rahljalniki (gosje noge). Učinkovita je tudi uporaba rahljalnika v kombinaciji z rotacijsko brano.
Noge do globine brazde zrahljajo tla in brana premeša žetvene ostanke do globine 10 cm. Dušik v zgornjem delu ornice se intenzivneje veže na vneseno organsko snov in je manj podvržen izpiranju. Dovolj je, da so rastlinski ostanki »okuženi« z zemljo in s koristnimi saprofitnimi (ki živijo v okolju) organizmi, kar se zgodi pri intenzivnem mešanju z vario-diskom Evers. Na plitvo obdelanem in poravnanem strnišču naj na površju ostane 35 – 45% žetvenih ostankov.
Po prvem obdelovanju strnišč lahko sledi drugi nekoliko globlji poseg. Globoko rahljanje in setvena obdelava se priporoča šele v drugem delovnem prehodu. Tedaj se lahko opravi nadaljnja setvena obdelava tal (konvencionalna ali ohranitvena) s katero se enoletni vznikli pleveli in vznikla semena požete kulture mehansko uničijo.
Kdaj strniščno obdelavo opustimo?
Strniščno obdelavo opustimo pri direktni setvi (angl. No-till) ali kadar sejemo strniščne dosevke, ki morajo biti posejani čim prej po žetvi. Za setev strniščnih dosevkov (proso, ajda, repa, koleraba, neprezimni medonosni dosevki…) pripravimo njivo takoj po spravilu prejšnje poljščine.
Obdelava naj bo plitva, učinkovita je kompostna obdelava ali setev v mulč. Za drobna semena mora biti setvena plast zelo dobro pripravljena, kar pomeni, da mora imeti mrvičasto strukturo in stabilen ter povsem raven setveni horizont. Priporoča se valjanje.
Setvena obdelava, kot prvi ukrep po spravilu posevka ima več pomanjkljivosti. Niso aktivirani procesi godnosti tal. Ni uničevan plevel. Ni opravljeno postopno mešanje gnojil in apna z maso tal po globini. Zemlja se v dolgotrajno sušnem obdobju lahko preveč osuši in se nato težko obdeluje, specifični upor tal je večji in kakovost obdelave slabša.«