Ekstremno visoke poletne temperature, ki v nekaj časovnih razdobjih oz. s kratkimi ohladitvami z malo dežja in več neurij, spremljajo tudi SV Slovenijo, se v obliki suše in vročinskih ožigov pojavljajo zlasti v kmetijstvu. Pravzaprav smo bili suši v kmemtijstvu priča že zgodaj spomladi, ko od marca in do sredine aprila ni bilo skoraj nič padavin, pa tudi zimska vlaga je bila zanemarljiva. Zato je bilo na nekaterih najbolj prizadetih območjih pa je bilo ozimnih žit tudi za pol in več manj.

Samo po podatkih KGZ Murska Sobota, je na obeh bregovih Mure tačas skupaj od 50 do 80 % prizadetih že okrog šest tisoč hektarjev njivskih kultur. Najhujše je na plitvih prodnatih tleh v murskosoboški in lendavski upravni enoti, čeprav tudi ljutomersko in gornjeradgonsko območje pri tem veliko ne zaostaja. Po podatkih direktorja zavoda Franca Režonje, je najbolj prizadeta koruza, katere prepolovljen izpad pridelka bo na vsaj pet tisoč hektarjih, od ostalih kultur pa so na velikem udaru tudi oljne buče, ki so se marsikje že popolnoma posušile,  krompir, trajni travniki, strniščni dosevki, trajni nasadi (sadovnjaki in vinogradi) ter vrtnine na prostem.

Sprožitev postopka za uresničevanje zakona o elementariju bi bilo zato več kot nujno, saj sušo v kmetijstvu praktično trpi celotna Sloveniji, morda najhujše pa je na območju Krškega in Brežiškega polja.