Suzana Kolbl: »Biosfera je za vse nas velika priložnost!«
Številni obmurski kmetje, katerih zemljišča so tudi vključena v Biosferno območje Mura (BOM), katerega predlog okoljskega ministrstva za nacionalno razglasitev oziroma v skladu z leta 2011 podpisano zavezo z Madžarsko, Avstrijo in Srbijo za vključitev našega območja v mednarodno biosferno območje ob Muri in Donavi (in s tem tudi za začetek postopka za vpis le-tega na seznam UNESCO-vega programa Človek in biosfera), je sprejela vlada na 106. redni seji (19. oktobra letos), so nasprotnega mnenja, kakor pa člani Sveta murskosoboške območne enote KGZS.
Ti namreč zahtevanega pisnega zagotovila pred sprejemom – še dan pred sprejemom na vladi so bili na sestanku pri ministrici Ireni Majcen, ne z okoljskega, ne kmetijskega ministrstva, da se pogoji kmetovanje zanje tudi v bodoče ne bodo spremenil, niso dočakali. Zakaj ne in kakšna je v zvezi s tem interpretacija enega in drugega ministrstva, ter nasploh o tem problematiki, smo obširno poročali v eni od novembrskih številk.
Suzana Kolbl iz Cvena, ki je kot nosilka dopolnilne dejavnosti – izletniške kmetije, tudi članica KGZS kot največje stanovske organizacije kmetov, in ji tudi plačuje članarino, namreč v imenu številnih zagovornikov BOM vsem gorečim nasprotnikom le-tega – tudi Svetu KGZS OE Murska Sobota, za kateri pravi, »da so sicer edini legalni, ne pa tudi legitimni predstavniki pomurskih kmetov, saj ne zastopajo interese vseh kmetov,« sporoča, da je BOM za vse kmete velika priložnost. Ne pa ovira pri kmetovanju. Tako za tiste, ki kmetujejo konvencionalno, kakor ekološke, saj pravi, da biosferno območje ni naravni park, kjer se omejuje kmetovanje, »… pač pa se bo tu vsak našel.« BOM namreč ni predpis, ki bi kakorkoli omejeval, pač pa je to vstopnica za kandidiranje na številne mednarodne razpisa še trdi. In še: »Na Unescov seznam, kamor je po vsem svetu vpisanih čez 660 rezervatov v 120 državah – tri so iz Slovenije, ne prideš mimogrede, pač pa na podlagi ohranjene narave. Zaslugo za to imajo tudi naši kmetje, saj so kmetovali na način, da so jo varovali in ohranili,« pravi in jim za to izreka vso zahvalo. V tem kontekstu tudi tistim ob Muri.
Več v prihodnji številki Kmečkega glasa.