Zaradi neurja in toče, ki je Podravje prizadelo prvi petek v juniju, za več milijonov evrov škode

Ustaljena praksa dolgotrajnih birokratskih postopkov, ki se ponavljajo vsako leto, je bil razlog, da je toča tudi letos silovito udarila, preden je protitočno letalo sploh lahko poletelo v nevarne oblake.

Da bi bila ironija še večja, je razbesnela narava svojo moč pokazala zlasti na obočju, kjer ima pri nas edini izvajalec protitočne letalske obrambe – Športno društvo Letalski center (LC) Maribor svoje letališče, torej v Miklavžu na Dravskem polju.

90-dnevni postopek   

Na portalu javnih naročil je kmetijsko ministrstvo razpis za  izbiro izvajalca v letošnjem letu objavilo 15. aprila, potem, ko je Vlada RS sklep za dvoletno sofinanciranju letalske obrambe (za leti 2024 in 2025)  sprejela 14. marca letos. Vselej ga podaljšuje za dve leti. Tudi letos je bil razpis mednarodni in je trajal 30 dni. Kot edini prijavljeni so bili tudi letos Mariborčani, po pregledu prijave in druge potrebne dokumentacije je z njimi   ministrstvo 12. junija podpisana pogodbo, ki izvajalcu nalaga, da na območju severovzhodne Slovenije dejavnost letalske obrambe izvaja od 15. junija do 15. septembra.

Kot pravijo na kmetijskem ministrstvu, se postopka tudi letos ni dalo pohitriti, saj gre za javno naročilo in predpisane postopke. Tako od objave izbire izvajalca do dovoljenja za polete vselej mine 60 dni.  Da bi prehiteli točo in neurja, ki vsako leto škodo v kmetijstvu, objektih in infrastrukturi običajno povzroča že maja, je potrebno prej začeti postopki, že leta opozarjajo prizadeti. Pred objavo na portalu javnih naročil pa mora ministrstvo pridobiti pooblastila občin z branjenega območja za sofinanciranje tega naročila, kar prav tako traja 30 dni.  

Edina pravna podlaga letalske obrambe pred točo s posipanjem točonosnih oblakov s srebrovim jodidom na območju severovzhodne Slovenije so dvoletni sklepi Vlade RS. 

Vsaka pomoč je dobrodošla

Čeprav so mnenja o učinkovitosti tovrstne obrambe pri nas deljena, dejavnost boja pred točo na ta način pri nas poteka že 40 let. Pri LC Maribor vodja protitočne obrambe Darko Kralj, ki je s to dejavnostjo povezan praktično vse od začetka, zato ima na tem področju bogate izkušnje, kar mu priznava tudi evropska in svetovna srenja s tega področja, sicer pravi, da popolnoma toče tudi na ta način ne moremo odpraviti, a že, če ledene gmote v zraku razbijejo na drobne koščke, so v smislu zmanjšanja škode že veliko naredili.

Kmetje in velik del strokovne javnosti, vključno s kmetijsko, še bolj pa laične, tudi to obrambo podpirajo. To potrjuje tudi vse večji interes lokalnih skupnosti, saj obrambo od skupaj 71 občin, na območju katere poteka dejavnost, letos sofinancira že 68 občin. Največ doslej.

Protitično letalsko obrambo je podprlo

60 občin leta 2021

63 občin leta 2022

67 občin leta 2023

68 občin leta 2024

Branjeno območje od leta 2018 zajema vseh 27 občin iz statistične regije Pomurje, vseh 41 občin iz statistične regije Podravje, občini Slovenske Konjice in Zreče iz Savinjske statistične regije ter občino Podvelka iz Koroške statistične regije. Skupaj torej obramba obsega 71 občin in meri 3.775,6 km2.

Namenskega denarja vedno manj

Na to že leta opozarja Kralj, saj je razkorak med zagotovljenimi sredstvi za dejavnost in realnimi stroški, najbolj zaradi plamenic, ki so zaradi visokih cen plemenitih kovih zadnja leta poletele v nebo, vse večji. Država iz svojega proračuna namreč vsako leto primakne do 35 % vrednosti projekta, k katerem mora pred tem pristopili najmanj polovica občin z branjenega območja. Ta pogoj pa je bil doslej vselej izpolnjen.

Kot so pojasnili na kmetijskem ministrstvu, bo letos za protitočno obrambo na voljo 344.260,82 evra (z davkom na dodano vrednost), od tega bo približno 120 tisočakov primaknila država, ostalo občine iz svojih proračunov. Lani je bil ta znesek skoraj za 3.000 evrov višji, predlani pa je znašal nekaj več kot 326.000 evrov. Darko Kralj je pojasnil še, da so v 24 poletih, kolikor so jih opravili za branjenje proti toči lani porabili 150 plamenic, reagensa srebrov jodid za posipavanje oblakov pa nič, saj  že nekaj let z Agencijo za civilno letalstvo potekajo postopki o dokazovanju homologirane opreme.

»Letošnja zagotovljena sredstva nam omogočajo približno 26 poletov, ko nam bodo za kupljene plamenice zmanjkale, bomo morali ostati na tleh,« pravi, a zagotavlja, da bodo pravočasno za možnost sklenitve avansa za nadaljevanje dela pristojne obvestili.

Le eno letalo

Znano je, da Mariborčani letalsko obrambo vsa leta izvajajo le z enim letalom, enomotorno Cesno 206. Da bi lahko bili pri svojem delu še učinkovitejši in da bi lahko z letalom poleteli še višje in bi potniška kabina vzdržala še večje atmosferske pritiske, je Kralj pojasnil, da so za ta namen že predlanskim za pol milijona evrov, za katerega so najeli kredit, kupili dvomotorno rabljeno Cesno 340. »Sedaj nimamo denarja, da bi nanjo namestili ustrezno opremo za izvajanje protitočne zaščite, država pa nam za ta namen ne gre naproti,« je potožil in dodal, da razmišljajo, da bi ga, zato, »… ker nič ne nosi nazaj«, prodali. Pojasnil je, da bi približno polovico denarja od skupaj potrebnih okrog 400.000 evrov bilo potrebnih za opremo, ostalo pa za njeno homologacijo.

Potrebne so spremembe

Zlasti župani z branjenega območja pozivajo odgovorne na državni ravni pozivajo k sprejemu nacionalne strategije proti naravnim nesrečam, kjer naj se precizira tudi obramba proti neurjem in točo.

Marjan Kardinar, župan Občine Dobrovnik, ki je že vrsto let najbolj glasen na tem področju,  že leta ponavlja, da se mora program za obrambo pred točo z zdajšnji 2 leti razširiti na vsaj 5 let in se mora izvajalec obrambe  izbrati pravočasno, že v mesecu februarju oziroma marcu za tekoče leto. Pa tudi finančne obveznosti za občine za sofinanciranje dejavnosti bi se po njegovem morale deliti po drugačnem ključu – polovico zneska  po številu prebivalcev in polovica po površini občine.

Kljub pogodbi bi protitočno letalo skoraj ostalo prizemljeno

Za promet začasno zaprto mariborsko letališče zaradi v omenjenem neurju tam poškodovanega objekta za pregledovanje potnikov je grozilo, da z minulo soboto, 15. juniju v letalskem centru ne bi bili »operativni«, torej v primeru pojava točonosnih oblakov ne bi smeli poleteti v nebo. Pri letalskem centru v Mariboru vodja obrambe pred točo je zato razmišljal, da bi letalo začasno prestavili na letališče ptujskega letalskega centra v Moškanjce.

Po njihovem pritisku je na ministrstvu za promet oz. direktoratu za letalstvo in Upravi za zračno plovbo po treh dneh vendarle prevladal razum in so uvideli, da za tovrstno letenje ni potrebna spremljajoča letališka stavba, zato so dejavnosti protitočne obrambe izdali izredno dovoljenje za lete.