Čeprav še ni nastopila prava poletna vročina, se je čas škod po toči zaradi velike vlage v ozračju, pa tudi neugodnih vremenskih tokov že začel. Doslej je sodra – prvič že 27. aprila, v večih primerih padala tudi na številnih mikrolokacijah na severovzhodu države.

Tako je bilo tudi minuli četrtek zvečer, ko je pred močnih dežjem, z vetrom – od Goričkega in Dolinskega v Prekmurju do Spodnjega Podravja padala tudi kot lešnik debela toča.

Po nam znanih informacijah je bila najbolj huda ura na širšem območju Ormoža, kjer so na več kot 200 hektarjih zelo zdesetkane okopanine, zlasti koruza in oljne buče, pa tudi vrtnine na prostem. Na ozimnih žitih pa naj škoda ne bi bila velika, saj so te v fazi klasenja. Zato so stebla in klasje še precej zeleni in zaradi tega vse skupaj še precej prožno na mehanske poškodbe. K sreči tudi vinogradi na južnih obronkih ljutomersko-ormoških goric od toče naj ne bi bili preveč poškodovani.

Kot nam je povedal Miroslav Kosi, kmet iz Dobrave pri Ormožu, je na njihovi 35-hektarski kmetiji toča dodobra oklestila okrog štiri hektarje njiv, zasejanih s koruzo. Čeprav so poškodbe na prvi pogled precej hude, jo po nasvetih kmetijske stroke ne bo preoral, pač pa jo v upanju, da se bo zaradi mladostne faze razvoja obrasla, zaščitil z aminokislinami. Podobno naj bi na tem območju ravnali tudi drugi kmetje.

Mirko Kosi upa, da se bo po toči poškodovana koruza obrasla.

Kosi, sicer tudi predsednik slovenskega interesnega združenja za pridelavo sladkorne pese in zadruge Kooperativa Kristal, pravi, da lahko že ena malo večja ujma kmeta povsem dotolče in mu spremeni načrte.

Obžaluje, da stroka, okoljevarstveniki, kmetje, lokalne skupnosti in izvajalci letalske obrambe pred točo nikoli niso našli dovolj  časa in volje, da bi se sedli skupaj in glede (ne)učinkovitosti obrambe pred točo rekli bobu bob.

Tako pa smo vselej ob takšnih neljubih dogodkih deležni mantre, kaj bi bilo, če bi bila v zraku popolna obramba pred točo. Ormoška občina je sicer med 61 občinami, ki sofinancirajo letalsko obrambo, a v mnogo nižjem deležu, kot bi ga glede na njeno velikost morala. »Popolne zaščite pred točo ni nikjer na svetu. Da pa se do ponujene možnosti obrambe obnašamo tako kot se, pa je najmanj žalostno,« je kritičen. Dodaja, da kmet ne dobi priložnosti, da bi o svoji usodi odločal sam. Sicer pa je uspešnost kmetijstva odvisno od večih dejavnikov hkrati, ne samo od kmeta samega. Mirko Kosi poudarja tudi, da smo področje zaščite pred točo z raketno obrambo v času nekdanje skupne države učinkovitejše reševali.

»Tudi, če učinek raketne obrambe ni bil tako velik, kot se zdi na prvi pogled, smo imeli kmetje vendarle občutek, da nekdo misli in se trudi za nas,« je zaključil.