V prekmurski vasi Lipa v občini Beltinci na svojem domu med svojimi najdražjimi živi 94-letni Štefan Zadravec.

Gre  za kmečkega človeka, ki je vse svoje življenje trdno delal in se dočakal visoke starosti. Na svet je prijokal davnega leta 1927 v kmečki družini. Osnovno šolo je obiskoval v Lipi in nato ostal na kmetiji. Leta 1950 se je poročil z ženo Marijo, ki je že pokojna, v zakonu sta imela pet otrok. Na jesen življenja ga obdajajo njegovi otroci z družinami.

Kot je povedal, ga je vedno veselilo delo na kmetiji in na zemlji. A za preživetje družine se je odločil za delo v tuji. V Avstriji je opravljal zidarska dela in boljše zaslužil. Ko pa je prišel domov v svoje domače ognjišče, pa je ženi pomagal pri vseh kmečkih opravilih.

Rad se spominja, kako so v začetku zemljo orali s kravjo vprego, pozneje, ko si je zaslužil denar pa je kupil traktor in traktorske priključke, kosilnico za košnjo trave in druge pripomočke, ki so jim potem olajšalo delo na kmetiji. Še kot mladenič je rad poprijel za ročno koso in na travniku ročno kosil travo za krmo živini in tudi v času žetve so želi z ročnimi kosami.

Tudi danes, na jesen življenja, še rad poprime za ročno koso in mladim pokaže, kako so nekoč oni kosili na travnikih. Pri košnji trave je bila tudi medsosedska  pomoč in drugih opravilih, kar je danes redkost.

Njihova kmetija je bila poljedelsko-živinorejska, saj so trže viške doma pridelanega mleka prodajali v Pomurske mlekarne, ostale pridelke pa v Kmetijsko zadrugo Panonka Beltinci. Vas Lipa je bila nekoč znana po pridelavi krompirja. Tudi družina Zadravec je pridelovala krompir in ga prodajala za trg. Štefan se spominja časov, kako je doma pomagal pri mletju koruzne moke. Imeli so mlin na kamen, kamor so vaščani vozili mlet koruzo za domače žgance in koruzne pogače.

Štefan je član Kluba ljubiteljev stare kmetijske in ostale tehnike Pomurje Beltinci in član Društva upokojencev Beltinci. Rad je med ljudmi, kajti v pogovoru obuja spomine na mladost.

Čeprav je že krepko v letih, doma še vedno poprime za manjša dela, kajti kot pravi, brez dela ne more biti, pri čemer ga je delo na kmetiji in v Avstriji nekoč utrdilo v krepkega moža.  

Jože Žerdin