Sredi marca je državna statistični urad (SURS) objavil končne podatke iz Popisa kmetijstva 2020.  

Osnovni poudarek je, da je prevladovalo število takih, ki so uporabljala manj kot 5 hektarjev kmetijskih zemljišč. 60 % jih je bilo in so skupno obdelovale petino vseh kmetijskih zemljišč.

Kljub občutnemu trendu zmanjševanja števila kmetijskih gospodarstev (KMG), se njihova povprečna velikost povečuje zelo počasi:  leta 2000 je v povprečju imelo 5,6 hektarja kmetijskih zemljišč v uporabi (KZU), deset let zatem 6,4 hektarja, leta 2020 pa 6,9 hektarja. Podobno je tudi kar zadeva povprečni stalež glav velike živine (GVŽ): pred dobrimi 20 leti so jih te v povprečju redile 5,4 glave, leta 2010 5,5 glave in leta 2020  6,0 glav.

86.467 kmetij s 5,6 hektarja KZU leta 2000 je bilo v Sloveniji,

74.646 kmetij s 6,4 hektarja KZU deset let pozneje,

68.331 kmetij s 6,9 hektarja KZU po zadnjem popisu leta 2020.

Iz objavljenih podatkov je mogoče razbrati še, da so kmetijska gospodarstva, ki so imela leta 2020 manj kot 2 hektarja KZU, predstavljala kar četrtino vseh kmetijskih gospodarstev, skupno pa so obdelovala le 4 % vseh kmetijskih zemljišč.

Prav v tem segmentu kmetij je tudi opazen največji trend njihovega zmanjševanja, saj se je  število teh v 20 letih skrčilo za četrtino ali skoraj 6.000 kmetij, medtem ko se je celotno število kmetijskih gospodarstev od leta 2000 zmanjšalo za dobro petino (21 %).

Kmetijska gospodarstva, ki so imela v uporabi več kot 50 hektarjev kmetijskih zemljišč, so leta 2020 predstavljala le 1 % vseh kmetijskih gospodarstev, ter so obdelovala 15 % vseh zemljišč. Število teh kmetijskih gospodarstev se je od leta 2000 povečalo za skoraj štirikrat in jih le leta 2020 bilo 656.

Po občinah je leta 2020 imela absolutno največ kmetij občina Krško (1.664), ki so skupno imela 9.119 hektarjev KZU in so redila 6.606 GVŽ. Po drugi strani je bilo v občini Trzin le 17 kmetijskih gospodarstev, ki so skupno obdelovala 111 hektarjev KZU in redila 141 GVŽ. Občina z najmanj kmetijske površine v uporabi na kmetijo je bila Ankaran (1,8 hektarja).
V (mestni) občini Murska Sobota pa je kmetijsko gospodarstvo v povprečju imelo 23,4 hektarja KZU, kar je 3-krat več od slovenskega povprečja.

Največ živine na kmetijo pa je bilo leta 2020 v občini Kranj, v povprečju 18,6 GVŽ. To je 3-krat več od slovenskega povprečja. Najmanj, vsega 0,1 GVŽ na kmetijo, pa so kmetije redile v občini Brda.