O podražitvah kot posledice rasti cen energentov, delovne sile, embalaže in še česa – in manj krušnih žit, ki tudi niso surovina za pekarstvu, pač pa za mline, smo že poročali. Iskali smo tudi odgovor na vprašanje, zakaj v vsej zgodbi tako nepomembno vlogo igra prav glavna surovina – pšenica za mline oziroma moka za pekarne.

Za mnenja in komentarje smo povprašali tudi številne pekarne, mline, in druge živilce, ki jim je glavna surovina moka ali žita, kakor tudi trgovce. Z lastnimi pekarnami in dopekami v trgovinah zamrznjenih izdelkov iz testa, so namreč trgovske verige v cenovnem smislu v občutni prednosti pred klasičnimi pekarnami.

Trgovci ob koncu dnevnega obratovanja svojih super-, hiper- in še kakšnih centrov, tudi nimajo zalog za svoje krušne izdelke, saj te kar v posameznih trgovinah  iz zamrznjenih programov, ki so v veliki večini iz uvoza,  pečejo sproti in po potrebi. Pekarne pa skoraj izključno v nočnih izmenah iz svežega testa in po občutku porabe v določenih dneh. Torej morajo v cene svojih izdelkov vračunati tudi morebitna vračila. Odzivi in odgovori so bili pričakovano skromni.

Notranjih rezerv več ni 

Kot edini od pekarjev so se – sicer ne  z odgovori na naša konkretno zastavljena  vprašanja, odzvali v Žitu. Kot največji slovenski živilec in porabnik pšenice vsako leto za svoje skupine izdelkov – mlevske, testeninske, pekarske in slaščičarske, porabi več kot 60 tisoč ton pšenice.

Takole so zapisali: «Že skoraj leto dni se naše podjetje, tako kot druga, sooča z dvigom proizvodnih stroškov – cene skoraj vseh surovin, embalaže, pa tudi transporta ter energije, nenehno in občutno naraščajo. Rast se nadaljuje in se v visokih odstotkih preliva v naslednje leto. Trudimo se, da to rast stroškov čim bolj amortiziramo z notranjimi rezervami, vendar je v takšnih okoliščinah, ki se ne spreminjajo na bolje, brez določenih cenovnih prilagoditev nemogoče zagotoviti stabilnost in vzdržnost poslovanja.«

Dodali so še, da so tudi oni zaradi naraščajočih cen surovin in težav pri oskrbi z njimi v prvi polovici leta minimalno prilagodili cene nekaterih trajnih in pekovskih izdelkov. »Ker se zavedamo, da imajo stroški hrane velik delež v celotnih življenjskih stroških, se bomo v prihodnje trudili, da bodo potrebne korekcije cen naši izdelkov čim manjše.«

Trgovci svoje mlevske in krušne izdelki pocenili, ne (po)dražili

Edini, ki nam je sporočil podatke, koliko so bile na letni ravni v letih 2015, 2020 in 2021 pri njih povprečne maloprodajne cene z naše strani izbranih izdelkov, so bili v Šparu. Sicer so sporočili le cene teh izdelkov svojih trgovskih blagovnih znamk, in ne tudi priznanih drugih pekarjev ali živilcev, ki jih ti pri njih ponujajo pod svojimi, in ne trgovskimi blagovnimi znamkami.

Pri vseh trgovcih nas je zanimalo tudi v odstotkih, do kolikšnega zvišanja cen mlevskih, testeninskih  in pekarskih izdelkov je prišlo ob zadnji podražitvi; od kdaj imajo lastne pekarne, kje in od kod se te oskrbujejo z moko; kolikšne so njihove letne potrebe po vseh vrstah mlevskih izdelkov; kakšno je pri njih razmerje v odstotkih glede na ponudbo pekarskih izdelkov iz lastnih pekarn in izdelkih, katerih v svojih trgovinah opravljajo dopeko; razmerje med ponudbo pekarskih izdelkov iz lastnih pekar in pekarn drugih pekarjev ter ali se bo po uvedbi sheme višje kakovosti Izbrana kakovost Slovenija v skupini izdelkov iz žit pri  njih kaj spremenilo. 

Maloprodajne cene določenih izdelkov trgovskih blagovnih znamk pri Šparu v letih 2015, 2020 in 2021.

V Šparu so zapisali, da je njihova zaveza do kupcev v vseh letih vedno ugoden nakup, kar velja še posebej za osnovna živila. Zagotavljajo, da upravičenost vsake napovedi povišanja cen vedno natančno preučijo in na njih pristanejo, če je razlog za dvig nabavne cene utemeljen.

»Podražitev trenutno ne moremo podrobneje komentirati, saj še potekajo pogajanja z našimi dobavitelji. Še posebej v sedanji situaciji, so naša  prva prioriteta nizke cene, zato se trudimo, da so tudi v primeru podražitev, le-te čim manjše, včasih tudi na račun lastne marže.«

Lastno pekarno imajo v Šparu od leta 2007, v shemo višje kakovosti Izbrana kakovost Slovenija pa se bodo vsekakor vključili, zagotavljajo. »Kakovostni izdelki Pekarne Spar  danes v prodaji predstavljajo že več kot polovico prodaje na tem segmentu ponudbe.«

Hišna pekarna le še po trgovinah

V Mercatorju pa nam »… želenih podatkov ne morejo posredovati, saj je večina zaupne poslovne narave, iz podatkov pri enem trgovcu pa tudi ne gre sklepati o razmerjih na področju pekarskih izdelkov na celotnem trgu oz. o povprečju.« Predlagali so, da se za relevantne podatke obrnemo na GZS – Sekcija za pekarstvo in na statistični urad.

Kot so še sporočili, je Mercator prej lastno Pekarno Grosuplje leta 2015 prodal podjetju DonDon. »Zdaj kot »naša pekarna« marketinško označujemo mesta v trgovinah, kjer se izvaja peka in dopeka nekaterih vrst kruha in nekaterih pekovskih izdelkov, ki jih nabavljamo od različnih dobaviteljev – pekarskih podjetij.«

Zapisali so še, da ima Mercator v shemi Izbrana kakovost Slovenija kot trgovec dodatne obveznosti v okviru sheme, predvsem nameščanje ustreznih oznak, da so kupcem dobro vidne in jim z dodatno informacijo olajšajo nakupno odločitev, dodatno sledljivost ter redne kontrole. »Ključni Mercatorjev namen, zaradi katerega sprejema dodatne obveznostih za prodajo živil iz sheme Izbrana kakovost, je dobrobit kupcev in utrjevanje njihovega zaupanja v domača živila.«

V Lidlu pa so poudarili, da nam v tako kratkem času – saj je pri njih čas planiranja novega poslovnega leta in so kapacitete oddelkov kontroling in nabave žal polno zasedene in dodatnih analiz trenutno ne morem naročati.