Kako hitro se lahko dogajanja na svetovnih borzah, tudi blagovnih, obrnejo na glavo, smo priča v teh dneh. Zaradi vojne v Ukrajini se je namreč  vse čez noč občutno premaknilo s  tečajev.

Čeprav koruza na severni polobli še niti ni posejana in letine v kmetijstvu nikoli ni mogoče z gotovostjo napovedati, je bilo veliko nejasnosti ob pšenici in rižu za to najbolj razširjenim žitom za prehrano ljudi že pred ukrajinsko krizo. Cene mineralnih gnojil so namreč že ob jesenski setvi zaradi dviga energentov poskočile tudi za trikrat. Pričakovala se je umiritev cen, vojna pa sedaj vse postavlja na glavo. Zato je vprašanje, koliko bodo letos po njih posegali pridelovalci. Visoke cene gnojil lahko vztrajajo tudi zaradi umetno ustvarjene manjše ponudbe.

Nejasnosti toliko kot še nikoli doslej

Že sredi januarja letos je dr. Igor Šantavec z ljubljanske Biotehniške fakultete v našem časopisu ugotavljal, da ima prekomerno varčevanje pri uporabi dušičnih gnojil za dognojevanje pšenice in drugih žit velike izpade pridelka, pa tudi zmanjšanje njene kakovosti. S tem bi se povečala ponudba krmnih žit, kar bi lahko imelo za posledico pritisk tudi na ceno koruze letine 2022.

Edi Špilak, direktor družinskega podjetja za promet z žiti Agrocorn, ki je lani v Prekmurju in okolici odkupilo okrog 25 tisoč ton koruze, je bil že pred ukrajinsko krizo prepričan, da bodo cene koruze in pšenice na dolgi rok ostale na visoki ravni. Že v začetku prejšnjega tedna je dejal, da bo tona pšenice ob spravilu na ravni od 220 do 250 evrov, koruze vsaj 200 evrov. Odgovor, zakaj, je enostaven: vložki v primarno kmetijsko pridelavo so se od lanske jeseni ekstremno povečali, enako stroški dela. Sedaj so vmes posegle še nestabilne politične razmere. Rusija in Ukrajina sta še nedolgo tega v svetovni trgovinski menjavi prispevali kar petinski delež pri koruzi in skoraj tretjinskega pri pšenici.

Da je rast cen kmetijskega repromateriala samo pri mineralnih gnojilih, semena in zaščitna sredstva pa da so se podražila le za višino inflacije, pa izpostavlja Darko Kerec, direktor podjetja Corteva (prej semenske multinacionalke Pioneer) v Sloveniji. »Cene koruze so visoke in bodo na tem nivoju tudi ostale,« je prepričan.

Kljub nižjim pridelkom in visoki vlažnosti zrnja ob spravilu so pridelovalci zaradi visoke odkupne cene med vsemi jarimi poljščinami (ob sladkorni pesi) lani dosegali največjo pokritje. Ob odkupni ceni od 215 do 220 evrov po toni suhe koruze (14 % vlage), je bila lastna cena suhe koruze ob hektarskem pridelku 10 ton 157 evrov.

Letos takšnega razkoraka med doseženo ceno in stroški pridelave naj več ne bi bilo.

Kitajska

Spomnimo: ob lanskem spravilu je bila pri nas odkupna cena tone koruze v zrnju ob 25-odstotni vlažnosti franko kupec med 165 in 175 evrov (suhe od 215 do 220 evrov); konec lanskega in v začetku letošnjega se je franko naloženo pri prodajalcu gibala v območju 250 evrov. Z vojno v Ukrajini pa je cena tone te poljščine prebila prag 300 evrov. Podobno je pri krušni pšenici, kjer so trenutne borzne cene za enako količino od 330 do 350 evrov. Poznavalci upajo, da so visoke cene kratkoročne in se bodo z zmanjšanjem napetosti v Črnomorskem bazenu vrnile na predkrizno raven. Ali res?

Špilak zaključuje, da je na kratki rok v kmetijstvu nemogoče potegniti zaključke. »Evforije in apatije ne more biti. Veliko bo odvisno, koliko površin bodo pridelovalci s koruzo na severni polobli v naslednjih mesecih zasejali, kakšna bo ob tem poraba mineralnih gnojil in kakšni bodo vremenski pogoji pridelave.« Na južni polobli velikega izpada pridelka kljub suši v Argentini in Braziliji ni bilo. Odločili vpliv na ceno koruze bo imelo povpraševanje po tem žitu na svetovni ravni največje porabnice, Kitajske. Lani si je pri vseh krmnih žitih ustvarila velike zaloge. Po afriški prašičji kugi tam prašičereja spet dobiva zalet. Zaradi nizkih cen svinjine se ta v Evropi krči, kar bo imelo za posledico presežke koruze v zrnju.