Motnje na trgu kot posledice ruske agresije na Ukrajino se vse bolj odražajo v EU. Najbolj prav s cenenimi ukrajinskimi uvozi kmetijskih pridelkov in izdelkov, kar duši evropsko pridelavo.

Za naš sektor kmetijske pridelave naj bi bilo za ta namen iz evropske blagajne na voljo 1,234.202 evrov, Slovenija pa naj bi iz svojega proračuna dodala maksimalni dovoljeni znesek v višini 200 %, kar pomeni, da bi bilo našim pridelovalcem pšenice na voljo okrog 3,7 milijona evrov pomoči. Kot so nam na to temo lani poleti sporočili z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), je skrajni rok za izplačilo glede na določilo uredbe o tretjem paketu pomoči 31. januar 2024.

Kje se ja zataknilo pri izplačilu, smo poizvedovali na ministrstvo. Sporočili so, da se znesek pomoči, ki je bil prvotno dodeljen slovenskim pridelovalcem pšenice preusmeri v pomoč kmetovalcem, ki so bili prizadeti zaradi poplav in zemeljskih plazov avgusta 2023. »V ta namen je Vlada RS sprejela odlok, ki je omogočil kmetijskim gospodarstvom, upravičenim do pomoči iz “kmetijske rezerve”, prejemanje sredstev v navedeni višini,« so zapisali.

Na ministrstvu še pravijo, da je preusmeritev denarja skladno z veljavno zakonodajo EU. »Stališče Evropske komisije je, da se sredstva iz krizne rezerve, prvotno dodeljena sektorju pšenice, lahko preusmerijo v pomoč kmetijskim gospodarstvom, ki so bila prizadeta zaradi navedenih naravnih nesreč,« so zapisali.

Na sestanku kmetijskega ministrstva ter za naravne vire in prostor na temo nadaljevanja pogovorov v zvezi s stavkovnimi zahtevami kmetov, ki je bil 6. septembra 2023, so bili predstavniki nevladnih kmetijskih organizacij – tako na kmetijskem ministrstvu – seznanjeni, da mora Slovenija uraden odgovor Evropski komisiji o oblikovanem ukrepu za koriščenje sredstev kmetijske rezerve poslati do 30. septembra 2023. Zato je bilo na sestanku dogovorjeno, da kmetijske organizacije do 15. septembra 2023 posredujejo svoja stališča do vprašanja, ali naj se sredstva kmetijske rezerve namenijo kmetijskih gospodarstvom, ki so utrpela škodo v poplavah in zemeljskih plazovih, ali pa se ta sredstva namenijo sektorju žit.

Kmečke organizacije svoje stališče pisno potrdile že avgusta lani Iz dopisa, ki so ga 24. avgusta 2023 podpisali predsedniki vseh petih nevladnih kmetijskih organizacij – KGZS, Zadružne zveze Slovenije, Sindikata kmetov Slovenije, Zveze slovenske podeželske mladine in Zveze kmetic Slovenije,  in ga naslovili tedanji ministrici Ireni Šinko, je razvidno, da se pomoč, ki je bila predvidena v višini dobrih 1,2 milijona evrov, »… v celotnem znesku nameni sektorju pšenice«. Takšno stališče so omenjene organizacije izrekle že na sestanku na kmetijskem ministrvu na temo ukrepanja ob naravnih ujmah 22. 08. 2023, tam pa so bile pozvane, naj to storijo še pisno.

V odzivu na dejansko stanje pomoči za pšenico so nam s KGZS sporoči, da so ministrico že v  omenjenem dopisu pozvali, da naj se čim prej pripravi predlog pravnega akta, iz katerega bodo razvidni pogoji za prejem omenjene pomoči.

Tudi ob tej priložnosti KGZS ponovno poziva vlado, da nameni pomoč vsem pridelovalcem pšenice: tistim, ki jo porabijo na lastnih kmetijskih gospodarstvih kot krušno ali krmno, kot tistim, ki jo za navedena namena tržijo. Kot so zapisali že tedaj, bi do pomoči morali biti upravičeni tudi pridelovalci, ki je zaradi katastrofalnih ujm v letu 2023 niso mogli požeti; in pridelovalci, katerih pšenica je bila zaradi vsebnosti toksinov neustrezna za prehrano in krmo. Franc Küčan, predsednik Komisije za odkup in prodajo žit (Komisija), pa je kronološki pregled »rojevanja« omenjene pomoči pridelovalcem pšenice začel že s sestankom z nekdanjo kmetijsko ministrico zadnjega maja lani.