Slovenija kvačka je največji kvačkarski izziv države Slovenije ob njeni 30 letnici samostojnosti. Zamislila si ga je Jadranke Smiljić iz Slovenj Gradca. V Sloveniji kvačkajo 212 grbov v velikosti  odeje, v projekt je vpetih 212 občin, 211 kvačkaric in en kvačkar.

Tak piše naš dopisnik Jože Žerdin, bo za vpis v Guiennessovo knjigo rekordov Zavod za ohranjanje in promocijo ročnih del Ustvarjalno srce zbral več kot 1.000 kosov kvačkanih izdelkov, ki bodo narejeni po C2C – tehniki. Projekt Slovenija kvačka poteka v sodelovanju z Društvom Heraldica Slovenija.

V projekt Slovenija kvačka se je tudi vključila upokojenka Terezija Sobočan doma iz Renkovcev v Prekmurju, ki se je na ta način lotila grba občine Turnišče. Ta med drugim vključuje žitno klasje ter krojaški, kovaški in čevljarski ceh, ko je temu trgu leta 1770 cehovske pravice dodelila cesarica Marija Terezija.

Ko je Terezija Sobočan videla, kaj se v Sloveniji ob njeni 30. obletnici samostojne Slovenije dogaja, se je prijavila v projekt Slovenija kvačka, saj jo kvačkanje veseli in kvačkanje občinskega grba občine Turnišče je bil za njo velik izziv.

Povedala je, da jo je tehnika kvačkanja navdušila in pritegnila. Sedaj, ko je Terezija Sobočan naredila občinski grb, se ji je odvalil kamen od srca, kajti kaj takega se še ni nikoli lotila. Na svoj izdelek je ponosna in srečna, da se je občina Turnišče z grobom zapisala na slovenski in evropski zemljevid grobov.

Priprave na kvačkanje grbov so potekale precej časa, vse skupaj pa se je začelo 15. septembra. Terezija je povedala, da je dnevno kvačkala kar nekaj ur in v 35 dneh je izpod njenih rok nastal občinski grb občine Turnišče.

Terezija Sobočan je bila zaposlena v tovarni Planika v Turnišču, danes je upokojenka in si dneve krajša po svoje, tako se posveča ročnim delom. Njeno veliko veselje je petje in pomoč ljudem, ki so pomoči potrebni. Je članica pevcev, ki delujejo v okviru Kulturnega društva Anton Martin Slomšek Renkovci in prostovoljka pri krajevni organizaciji Rdečega križa Turnišče. Ročne spretnosti so ji bile položene v zibelko, saj je bil njen oče po poklicu mizar, pa tudi mama se je posvečala ročnim delom, saj je iz koruznega ličja pletla cekarje in iz volne volnene izdelke. Sama je začela plesti razne šale, puloverje in druge izdelke.

Ko pa je že odrasla, se je  posvetila kvačkanju in šivanju in tako je postala prava mojstrica ročnih del. Z njimi se ukvarja že dolgih 45 let. Kvačkanje je za Terezijo Sobočan je sprostitev, in kar je najpomembnejše – pri pri svojem delu uživa.

Rada bi svoje znanje prenesla na mlade. Morda na kakšni delavnici, da bi se   ti naučili osnovnih veščin.