Novak je vsebinsko podoben članek v časopisu Kmečki glas objavil leta 2008. Prepričan je, da se v miselnosti pristopa k tej problematiki pri vinogradnikih ni dosti spremenilo, čeprav so podnebne spremembe v zadnjem desetletju še bolj očitne.

»Svetovanje firm, ki se ukvarjajo s prodajo in »promocijo sredstev« za varstvo rastlin je postalo agresivnejše in vinogradniki trošijo več finančnih sredstev za varstvo z minimalnimi razlikami med posameznimi letniki. Recepture-škropilni programi so stalnica.

Razvrstitev sredstev za varstvo rastlin, ki delujejo na peronosporo in oidij glede na aktivne skupine in trgovska imena in s tem zmanjšanje možnosti pojava rezistence sem prvič po vzoru iz tujine izdelal v okviru službe  leta 2013 in ga vsako leto ažuriram in obveščam ciljne skupine, ki sodelujejo z našo službo. V glavnem pa se v drugih informacijah navajajo trgovska imena fitofarmacevtskih sredstev (FFS) po abecednem vrstnem redu.

 Dolgoročno bomo morali na vseh področjih pridelave v kmetijstvu – ne samo v vinogradništvu, bolj upoštevati vsakoletne trenutne vremenske razmere, predvsem količino in intenzivnost padavin, relativno vlažnost zraka in temperature zraka, seveda vključujoč razvojno fazo rastline  in vse tehnološke in varstvene ukrepe  »umno in optimalno« izvesti.

Govorimo o digitalizaciji v kmetijstvu in jo že tu in tam izvajamo. Imamo agrometeorološke postaje, ki jih pa ne nadgradimo z modeli prognoze bolezni in škodljivcev po posameznih lokacijah.

V nadaljevanju v preglednicah vidimo, kaj se dogaja z vremenom.

Preglednica 1:  Količine padavin v litrih na kvadratni meter po mesecih in obdobjih za Mursko Soboto. Vir: Arso, obdelava E.Novak.

Opomba: Primerjava je za januar-junij obdobje 2011-2020.

Preglednica 2:  Temperature po mesecih in obdobjih za Mursko Soboto. Vir: Arso, obdelava

E.Novak.

Opomba: Primerjava je za januar-junij obdobje 2011-2020.

Preglednica 3:  Spremljanje začetka brstenja in cvetenja  sorte chardonnay, na podlagi vsote aktivnih temperatur zraka nad 10 stopinj C(postaja M.Sobota). Vir: Arso, obdelava E.Novak . Opomba: Za začetek brstenja velja vsota aktivnih 35 stopinj C, za cvetenje pa vsota 345 stopinj C)

Preglednica 4:  Meteorološki podatki ter datum začetka in konca škropljenj vinske trte v različnih letnikih. Vir: Ernest Novak, lastni vinograd-Goričko,Vaneča.

Opomba: Dež nad 10 l pomeni število dni, »možnost primarnih okužb« s peronosporo(obdobje maj-avgust, leto 2020 maj-junij). Insekticidi se ne uporabljajo.

Podatki potrjujejo, da se je potrebno tehnološko bolj prilagajati pri vseh ukrepih ki jih izvajamo v cilju oskrbe vinograda. Poglejmo si nekatere zadeve, ki so se dogajale letos in na katere bi morali biti vinogradniki  bolj pozorni.

Na območju Pomurja na večini lokacij, v večji ali manjši meri ugotavljamo neenakomerno odganjanje mladik na šparonih ali pa sploh »gluha-neodgnana« očesa. Pri 1-šparonski vzgoji in pri osmih očesih na šparonu, je pri samo enem neodgnanem   očesu na vsakem šparonu lahko izpad pridelka 12,5 %. Osvetlimo si možne vzroke tega pojava.

»Prava zimska očesa«  nastajajo že eno leto prej v pazduhah listov(slika1,2:).

  Nastajajoče oko.

Nastajajoča očesa v pazduhah listov.

Pet tednom po brstenju se ustvari na mladikah že 50% očes za naslednje leto. Po 12 tednih od začetka brstenja  ima recimo sorta renski rizling po podatkih iz Nemčije 1,8 nastavka grozdičev v očesu. Po 20 tednih (pet mesecev) je 75 % nastavka formiranega. Največji vpliv na razvoj očes in s tem pridelka za naslednje leto ima temperatura in svetloba, predvsem od sredine junija do sredine julija. Pomembna je tudi zadostna vlaga. Velik vpliv imajo tudi zelena dela, količina pridelka in zdravstveno stanje listov ter mladik-rozg. Če si predstavljamo letošnji šparon, ki je bil lani mladika in bi spremljali njen razvoj ter bi si zapisovali datume pojava posameznih listov, vremenske razmere in čas izvedbe zelenih del, predvsem odstranjevanja listov iz območja grozdja in odstranjevanje ali pinciranje zalistnikov, izgled in dozorelost rozge v jeseni, bi lahko ugotovili zakaj so mladike iz posameznih očesa slabše ali sploh niso odgnale.

Dober dozorel šparon mora imeti vsaj 52 % suhe snovi, ne sme biti predebel in ne s predolgimi razdaljami med členki, brez »bele barve« (črna pegavost) in vidnih poškodb-ranic ob očesih, ki so nastale pri zelenih delih v lanskem letu. Hladen maj v letu 2019, je »ustvaril« na letošnjih šparonih slabša srednja očesa, zato je največ slabo ali neodgnanih mladik prav na sredini šparonov.

Dolgoročno nam podatki iz Preglednice 1 in 2 izkazujejo za naše območje veliki porast padavin v mesecu maju in sorazmerno manjši trend dviga temperature, kot pa ostale mesece. Zelo pomembno je, da v fazi pletve, odstranjevanja listov iz območja grozdja ter pri problematiki zalistnikov, imamo maksimalno pozornost na dveh, treh letošnjih mladikah, ki so »kandidatke« za en ali dva šparona v naslednjem letu.

Šparone ustvarjamo na sončni strani trsa, izogibamo se prebujnih in predebelih mladik-rozg.

Katera mladika bo naslednje leto šparon?

Tudi daljše razdalje med členki pomenijo, da je bilo v lanskem letu v določenih razvojnih fazah sproščenega preveč dušika, ali  pa je mladika rasla v senci. Najboljši šparoni nastajajo izpod glavne žice in iz letošnjih prvih treh očes na mladiki  Na čepih-reznikih se lahko odločimo za spodnjo ali zgornjo mladiko in slabše rastočo že zdaj odrežemo. S tem izboljšamo osvetlitev in zmanjšamo konkurenčnost ter ustvarimo boljši šparon za naslednje leto. Če je to gornja mladika istočasno znižamo reznik-čep.

Zalistnike  pinciramo na en ali dva lista ali pa jih sploh ne odstranjujemo, razen tam, kjer nam močno zmanjšajo zračnost v območju grozdja. Dočim na ostalih mladikah sama izvedba in varovanje nastajajočih zimskih očes ni tako pomembna.

Neenakomerna oplodnja, ki je letos prisotna v marsikaterem vinogradu in različnih sortah, pomeni podaljšano nevarnost peronospore, saj se nevarnost širjenja prek peceljčkov na jagodah, ki so zaostale v rasti, podaljšuje. Že starejši strokovni viri navajajo, da je nevarnost okužbe od peronospore nekje do 40. dneva starosti lista in prav listne reže na peceljčkih se zaprejo najkasneje. Tudi drugi, tretji grozdi na mladiki, ki  so zrasli kasneje, so dalj časa vaba za peronosporo. Oidij pa je nevaren do faze mehčanja grozdja in tako tudi jagode, ki so v zaostanku v rasti. so dalj časa ugodno mesto za razvoj oidija. Vidimo

Iz Preglednice 3 in 4 vidimo, da v letih, ko je bilo cvetenje zgodnje in faza strnjevanja jagod hitro končana, bi lahko prej končali škropljenja proti peronospori in oidiju. Ostaja pa težava z mladim listjem, ki ga zaradi bujne rasti zgodaj prikrajšujemo, to pa vzpodbudi rast zalistnikov. Te pa nam kljub škropljenju v večini let ne uspe obvarovati.

Iz lastne prakse ugotavljam, ker izvajam zadnja škropljenja konec junija ali v začetku julija že s kombinacijo bakrenih sredstev ali čistega bakra, zmanjšam nevarnost pozne peronospore na mladem listju. Baker umikamo iz razloga aromatike, vendar arome sauvignonov in rumenih muškatov izpred 40 dp 50 let, ko  je bil baker za zadnja škropljenja edina alternativa, dokazujejo, da ni to čisto res.

V letnikih neenakomerne oplodnje je tudi večja nevarnost pojava venenja posameznih jagod v fazi mehčanja-barvanja v glavnem  pri rdečih sortah. Tudi padci temperatur konec julija in avgusta pod sedem stopinj, kar ni taka redkost, ko po vročem obdobju pride hladna fronta, pomenijo večjo nevarnost venenja. Gre za dostop kalija v grozdne pečke, saj ga prej nastale  jagode dobijo več kot pa drobnejše, zato te začnejo veneti in tudi obarvanje izostane. Trta stremi, da so pečke (semena) čim prej fiziološko zrela, da v primeru kakšnih »nesreč« lahko gre »življenje trte« naprej. Takšno grozdje ima nižjo sladkorno stopnjo in višje kisline.

Vinogradniki se radi »hvalimo«, da so mladike že daleč prerasle zadnjo žico na opori in da smo že izvedli prikrajševanje. Pozabljamo pa, da je bistvena zadeva tehnologije, da z ukrepi,  rast in rodnost spravimo v neke normalne okvire.

To pa lahko dosežemo z umno obremenitvijo in z eventualno kasnejšo razbremenitvijo rodnega nastavka. Odločilen vpliv pa imajo tla in njihova oskrba. Po podatkih in poskusih iz Nemčije se bujnost vinograda, če upoštevamo enoletni prirast suhe snovi (rozg) v vinogradu, kjer smo izvedli spomladansko škropljenje pasa pod trtami s herbicidom ali pa, da smo pustili pas zeleni, smo zmanjšali enoletni prirast suhe snovi za dobrih 20 %. Bistvo vsega pa je, da mora vinogradnik s časovno pravilnimi ukrepi oskrbe, pospeševati ali zmanjševati razgradnjo organske snovi in s tem ustvarjanje dušika. V primeru, da imamo v tleh 1 % organske snovi, se nam letno sprosti 22 kg čistega dušika na ha, pri 2 % 44 kg, pri 3 % 67 kg, pri 4 % 80 kg na ha. Trta odvisno od pridelka letno rabi 90 kg čistega dušika, če pa vse druge ostanke razen mošta vračamo nazaj v krogotok hranil, je poraba le 28 kg na ha. Poleg organske snovi-humusa v tleh je lahko dodaten vir dušika tudi iz metuljnic-leguminoz, ki jih zasejemo ali so že same od prej v vinogradu. Po podatkih iz Nemčije, bi moralo v letno bilanco dušika upoštevati tudi dušik, ki ga pridobijo iz zraka simbiotske bakterije, ki se nahajajo na koreninah metuljnic-leguminoz.

Pomembni so tudi presledki med mulčenji.

Izmenično mulčenje.

Premalo viden v Sloveniji je tudi sistem mulčenja vsake druge vrste, glede na reguliranje talne vlage, kakor tudi razporeditve mineralizacije organske snovi in posredno tudi zmanjšanje ali povečevanje  bujnosti rasti vinske trte.

Razmišljanje o razmerje C : N v organski snovi, bi moralo biti stalno prisotno pri ukrepih oskrbe tal v vinogradu, glede na razvojno fazo trte ter klimatskih dejavnikov, predvsem vlage. V primeru vlažnega meseca avgusta, nam močno zraste tudi zeleni pokrov, ki lahko ob prezgodnjem mulčenju, zaradi mineralizacije sproži višek dušika, ki poveča kalij v tleh in ta blokira dostopnost magnezija, kar je eden od vzrokov za pojav sušenja pecljevine na občutljivih sortah. Letos zaradi nihanj toplih in hladnih obdobij, vse od časa cvetenja naprej, obstaja večja verjetnost pojava sušenja pecljevine, zato še to vzemite v obzir. Tako reguliramo potrebo trte po vlagi in dušiku vso rastno dobo in se izogibajmo »estetskim« mulčenjem in košnjam. Sploh pa se pri nas ne izvaja »valjanje« medvrstnega prostora, ki ima pomembno vlogo, saj v primerjavi z mulčenjem, povaljani zeleni pokrov še naprej dovoljuje simbiotski proces vezave dušika iz zraka, dočim se z mulčenjem ta proces prekine. Zeleni pokrov, ki cvete, ima tudi vlogo ohranjevalca koristnih organizmov in povečuje biotsko raznovrstnost.

Insekticidi so na udaru, pri nas pa še »zavlačujemo« z ukinitvijo »obveznega škropljenja» proti ameriškemu škržatu. Uničujemo in pozabljamo  na koristne organizme, ki nam lahko v večji meri pomagajo zmanjšati populacijo pršic, grozdnega sukača ter tudi ameriškega škržata.

Tudi visoke temperature zraka nad 32 stopinj in direktna sončna osvetlitev, zmanjšuje okužbo od peronospore,oidija, zmanjša se potencial druge generacije grozdnih sukačev, saj vročina – direktna sončna osvetlitev, »zmanjša« let metuljčkov, lahko povzroči propad odleglih jajčec, tudi plodovo vinsko mušico omejuje.

Naši vinogradniški strokovnjaki so že leta 1928 v glasilu Naše gorice podali seznam tudi drugih gostiteljskih rastlin za grozdnega sukača, kar v primeru bližine vinograda lahko pomeni večji potencial odlaganja jajčec na grozdje. Predstavljene so tudi negostiteljske rastline, ki bi jih lahko sadili v bližine ali v vinograd in s tem zmanjšali škodo, ki jo posredno povzročajo. Med rastlinami navajajo: beluš  ali špargelj, njivsko mrtva koprivo, krompir, pelin, navadni oves in druge.

Namen mi je bil, da vinogradnike pozovem k večjemu aktivnemu spremljanju procesov rasti, vremenskih in talnih razmer v vinogradu in v tej smeri umnemu ter naravi prijaznemu izvajanju ukrepov oskrbe.«