Na edinstveni prireditvi, ki je potekala v eni od predavalnic fakultete v Pivoli pri Hočah, je bilo degustatorjem in ocenjevalni komisiji na voljo 56 vzorcev iz cele Slovenje. Vzorci so bili razdeljeni v dve skupini – destilati in likerji.

Potreben bo preboj

»Na tem dogodku, na strokovno vodeni degustaciji z izključno izobraževalnim namenom želimo nekaj znanja, tako glede kulture pitja žganih pijač kot tudi glede osnov njihovega senzoričnega vrednotenja (povezano s pripravo in kakovostjo surovine, primernostjo tehnoloških postopkov priprave….) prenesti v širše okolje,« je poudarila dr. Tatjana Unuk, na fakulteti vodja katedre za sadjarstvo. Dodala je, da je v Sloveniji  žganjekuha tradicionalno opravilo. Tako med ljubiteljskimi pridelovalci, kot tudi pri tistih, ki v tem vidijo svojo tržno nišo, interes narašča.  Dokaz navedenemu je tudi novonastalo Društvo ljubiteljev domače žganjekuhe.

Ker pa še vedno veliko proizvajalcev žganj prisega na »tradicionalni pristop«, to s seboj nosi tudi nekaj pasti, zato so tudi takšna izobraževanja pomembna, poudarja dr. Unukova. »Ocenjujemo, da smo z žganji morda na nivoju, kjer so bili vinarji pred 15 leti. Imamo možnost dvigniti ta nivo.«

Sprva je bila degustacija namenjen izobraževanju študentov. Sedaj so ga ob pomoči društva nadgradili. Sicer pa je niz vsebin s področja po-obiralnih tehnologij, kamor sodijo tudi žgane pijače,  na voljo tudi v okviru študijskih programov fakultete.

Nekje se moraš (na)učiti

Strokovna komisija ocenjevalcev, ki so jo sestavljali Tadeja Vodovnik Plevnik, Leonida Gregorič (obe KGZS-Zavod Maribor), dr. Andrej Podjavoršek (Biotehniška šola Maribor) in dr. Tatjana Unuk (Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede), je s strokovno razlago prisotne vodila čez  ocenjevanja prispelih vzorcev. Ob komisiji so vzorce ocenjevali tudi udeleženci in svoje ocene ter ugotovitve primerjali z javno oceno strokovnih članov komisije. Zbranim je bil na  voljo pester nabor destilatov in likerjev, od tradicionalnih slivovk, viljamovk, ginov, borovničevcev, tropinovcev, vse do destilata muškatne buče, ananasa in paradižnika.

Po mnenju komisije je zlato priznanje izpolnilo šest vzorcev destilatov – Jurij Klakočar (London dry gin), 2021 z maksimalno oceno 20,00 točk, drugo mesto sta za vinjak 2014  in 19,5 točke dobila Andrej Murenc in Edi Benedetič, tretje s 19,00 točkami pa so si delili: Mitja Firbas (viljamovka, 2021), Lajči Penhofer (paradižnik 2021), Urban Hlade (tropinovec-rumeni muškat, 2022) in Sebastian Grmek (muškatna buča, 2020).

V  skupini likerjev pa so bili zlati štirje vzorci. Prvo mesto s prav tako maksimalnimi 20,00 točkami je osvojila Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede za črni ribez  2021 z osnovo sadjevec, drugo z 19,50 točke Blaž Sobočan (medeni liker s kavo, 2020), tretje pa Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede in Blaž Sobočan z 19,00 točkami. Prvi za sivkin liker, osnova sadjevec, 2020, drugi za medeni liker, 2021.