Mokro in hladno vreme nam daje občutek, da je do poletne žetve še daleč. A čez dober mesec bodo kombajni že  na njivah in najprej začeli z žetvijo ječmena. Na malih in ranljivih (žitnih) trgih, kot je slovenski, je na obzorju nov pretres.

Člani Komisije za odkup in prodajo žit, sestavljeno iz predstavniov stanovskih in nevladnih organizacij s področja kmetijstva, so na sedežu KZ Ptuju  pregledali lansko žetev, razpravljali o prihajajoči žetvi v 2023, o stanju posejanih površin ter o razmerah na trgu z žiti.

Ker je EU omogočila Ukrajini neomejen uvoz svojih kmetijskih pridelkov, je tudi slovenski trg dostopen za ceneno žito ukrajinskega porekla oz. za moko iz teh žit.

Menili so, da za kmetijsko pridelavo v Ukrajini  veljajo nižji pridelovalni standardi kot v EU. Zato zahtevajo pregled iz te države uvoženih žit na vsebnost v EU nedovoljenih pesticidov.

Moka iz ukrajinskih žit da je zato tudi slabše kakovosti. To špekulanti v sosednjih državah že s pridom izkoriščajo in kot cenena konča tudi na našem trgu.  

Obeti letine so solidni, cene pa …

Trenutno so posevki ozimnih žit kljub mili zimi in obilici padavin pri nas v dobrem stanju, ocenjujejo pridelovalci in stroka. A opozarjajo, da prekomerne padavine v minulih dneh že lahko kvarno vplivajo na razrast. V primeru hitre otoplitve pa se lahko zgodi  množičen pojav bolezni, zato bo potrebno biti pri njihovem pravočasnem zatiranju v prihodnji dneh še kako na preži. Če ne bo nepredvidljivih dogodkov, se v obeh pogledih – količini in kakovosti, obeta ena boljših letih.

Velika neznanka pa bo odkupna cena. Lani smo bili zaradi napovedi Vlade RS, da bo pri nas odkupila vso količino za blagovne rezerve pri formiranju odkupne cene priča veliki zmešnjavi in taktiziranju odkupovalcev. Po zaslugi zasebnega Mlina Korošec iz Zabovcev pri Ptuju, ki je dodobra poživil domače odkupne cene, so bile na koncu za pridelovalce te zelo spodbudne in jih bo letos iz večih razlogov nemogoče ponoviti.

Dejstva 2022

Po podatkih SURS je bila 314,93 €/t lanska dosežena povprečna odkupna cena pšenice ob žetvi v Slovenji. Ob 26.936 zasejanih hektarjih in hektarskem pridelku 5,5 tone smo je pridelali 149.273  ton, odkupili pa vsega 66.354 ton. Ob povprečni ceni 187,77 €/t je bil leta 2021 odkup za več kot 22.000 ton večji (88.903 ton).

Odkupna cena po razredih 2022*

350-370 €/t za PREMIUM

340 €/t za A

330 €/t za B1

315-320 €/t  za B2

300 €/t za C ali krmno za pšenico

*Mlin Korošec za imel za vsak razred od 20 do 30 €/t višjo odkupno ceno.

260-280 €/t za ječmen

620-630 €/t za oljno ogrščico

Ukrajina in EU

Z letno pridelavo od 65 do 75 milijonov ton žit in stročnic (do 40 milijonov ton koruze, okrog 30 milijonov ton pšenice, ostalo je ječmen,  semena sončnic, soja,..) velja Ukrajina na največjo pridelovalko teh poljščin ter drugo največjo izvoznico žit na svetu (za ZDA). Prideluje jih na 15,3 milijona hektarjev.

Vojna je razlog, da naj bi v njenih skladiščih pred načrtnim praznjenjem v EU ostalo več kot 20 milijonov ton žit. Zaradi oteženega izvoza po morju oziroma sedaj po kopenskih transportnih poteh dodatno obremenjujejo skladiščne kapacitete v EU. Evropska komisija je izjemne in začasne preventivne ukrepe za uvoz omenjenega števila izdelkov iz Ukrajine sprejela z uredbe o avtonomnih trgovinskih ukrepih. Ti da so potrebni zaradi izjemnih okoliščin in resnih logističnih ozkih grl, ki so se pojavila v državah članicah, ki mejijo na Ukrajino.

Kot je na sestanku na Ptuju poudaril član Komisije Slavko Trstenjak, je pet držav članic EU, ki jih je žito iz Ukrajine najbolj prizadelo – Poljska, Slovaška, Madžarska, Romunija in Bolgarija, doseglo dogovor s Komisijo EU, da bodo za izpad prihodka zaradi padca cen kot posledice uvoza iz Ukrajine, prejele nadomestila. Skupaj se omenja 100 milijonov evrov. »Posledično so tudi druge države članice zahtevale nadomestila, saj se je padec cen žit zabeležil po celotni EU, tudi v Sloveniji.« Predlagal je, da naj enako zahteva tudi Slovenija.