Po daljši bolezni je danes zjutraj v 63. letu starosti umrl priznani enolog Ernest Novak, doma iz Murske Sobote. Rodil se je 22. 01. 1960. 

Erni, kakor smo ga poznali, je na KGZS-Zavod Murska Sobota, kjer je bil zaposlen polnih 30 let, pustil največji pečat. Od leta 1994 je bil tam specialist za vinogradništvo, sadjarstvo, vinarstvo in zadnja leta tudi za ekološko kmetovanje.  Svojo uspešno poklicno pot je kot mladi diplomant ljubljanske biotehniške fakultete začet leta 1986 v Kmetijski zadrugi Panonka. Bil je pospeševalec  in svetovalec za sadjarstvo in vinogradništvo za območje Goričkega, na Panonki je bil tudi vodja drevesničarske proizvodnje.

Splošen napredek in razvoj vinogradništva ter vinarstva na obeh bregovih Mure in širše  je bilo v ospredju njegovega marljivega, predanega in strokovnega dela, za katerega se je veliko razdajal tudi v prostem času. Več kot 35 let je bil na čelu Društva vinogradnikov Goričko, katerega leta 1985 pobudnik za ustanovitev in ustanovni član je bil. Enako je ljudi k ustanovitvi podobnih društev spodbujal tudi v drugih sredinah.

Bil je nosilec niza izobraževanj in tečajev prekmurskih vinogradnikov, vinogradniško-vinarskega kviza, razvoj kulinarične blagovne znamke Diši po Prekmurju, pobudnik številnih prireditev za promocijo prekmurskih vin, formiranje vinsko-turistične ceste in zgraditev Vinogradniškega centa Goričko. Bil je začetnik lokalnih ocenjevanj vin in vsako leto sklepih, za prekmurskega prvaka. Bil je tudi nosilec projekta Tü točimo prekmurski špricer. Jedro projekta je bilo prav po njegovi zaslugi tudi edinstveno vsakoletno ocenjevanje špricerjev. Bil je tudi pobudnik za ustanovitev konzorcija prekmurskih vinogradniških društev ter za izbor in  kronanje prekmurskih vinskih kraljic.

Nenadomestljivi člen je bil tudi na področju vinarstva, saj je imel licenco za uradnega ocenjevalca vin. Tako je bil vrsto desetletij tudi član številnih ocenjevalnih komisij. Skoraj 20 let je bil glavni tajnik državne komisije mednarodnega ocenjevanja Vino Slovenija v okviru sejma AGRA v Gornji Radgoni.

Po rajonizaciji slovenskih vinogradov v vinorodne dežele oziroma vinorodne okoliše je bil zaslužen, da je postalo Prekmurje eden od dveh samostojnih vinorodnih okolišev znotraj Vinorodne dežele Podravje. Marsikdo mu priznva, da je postavil na noge prekmursko vinogadništvo po slovenski osamosvojitvi.  

Na druge je svoje bogato znanje prenašal tudi z izkušnjami iz prakse. Tudi preko številnih poučnih in aktualnih strokovnih člankov, ki jih je dolga leta pisal za časopise in revije. Z izjemnim strokovnim znanjem in nasveti je bil tudi dragocen sodelavec Kmečkega glasa. Z večjim vinogradom in sodobno vinsko kletjo na Vaneči je bil tudi odličen vinogradnik. Za svoja vina je prejel številna odličja. Že v 80. letih je bil v Prekmurju prav on začetnik številnih trgatev za predikatna vina, vse do ledenih. K tem je spodbujal tudi druge.

Sodil je v krog največjih slovenskih poznavalcev vin in vinogradništva, zato je za njim ostala velika praznina.