Sejemo jih v nekajletnih premorih; v zaporedni pridelavi pa se odločamo od najbolj proti manj občutljivim.

Strna žita – v 90 % in več so to ozimna, so poljščine, ki so ob koruzi v kolobarju tudi pri nas najbolj zastopana, saj od 55 do 60 % vseh žit predstavljajo pšenica, ječmen, tritikala, rž, oves,… Zato so prav strnine kultura,  ki so v kolobarju nenadomestljive, pomembno pa je, da se v izogib pojava bolezni in škodljivcev skrbno lotimo tudi načrtnega kolobarjenja ali vrstenja.

Koruza je najpogostejši predposevek ozimnim žitom, zato je še kako pomembno, da ga pravočasno pospravimo in samo na ta način pripravimo vse potrebno za kakovostno setev ozimnih strnih žit v optimalnem roku.

Vsaj 3-letni kolobar

»Različna žita imajo kar nekaj skupnih bolezni in škodljivcev, zato bi bilo optimalno, da bi se v kolobarju zvrstila na vsake 3 leta,« poudarja mag. Boštjan Ferenčak, specialist za poljedelstvo s KGZ Murska Sobota. Prav tako je podobna plevelna flora in tudi z vidika rezistence na aktivne snovi, katere uporabljamo za zatiranje plevelov, bolezni in škodljivcev, zato je smiselno, poudarja, da v kolobarju niso zastopane zapovrstjo, pač pa, da se zvrstijo izmenično z rastlinami, ki si niso v sorodu.

»Od vseh žit je edino rž tista, ki  prenaša zaporedno pridelovanje, medtem, ko vsa ostala žita zaporedno pridelavo slabo prenašajo. Če si žita izjemoma sledijo v kolobarju, si naj sledijo v zaporedju od najbolj občutljivih vrst proti manj občutljivim (npr. pšenica-ječmen, tritikala-rž-oves-pira).«

Druge kulture in pomen kolobarja

Ferenčak še pojasni, da so z vidika čim manjšega prenosa bolezni boljši predposevki kot je koruza, krompir, oljne buče, oljna ogrščica, zrnate stročnice, vrtnine, krmni grah in druge zrnate stročnice. »A so žal kot predposevek zastopane v manjši meri, saj je tudi njihova pridelava v manjšem obsegu.«

Znano je, da s pravilnim kolobarjem (vrstenjem) rastlin lahko učinkovito vplivamo na zmanjšani pojav plevelov, bolezni in škodljivcev. Zato sogovornik poudarja, da lahko z uravnoteženim kolobarjem in pravilnim vrstenjem vplivamo tudi na heterogeno črpanje hranil. »Ko imamo v kolobarju zastopane rastline, ki imajo globok koreninski sistem in rastline s plitvejšim koreninskim sistemom črpamo hranilne snovi iz vseh slojev tal. Kasneje pa s propadom teh korenin dosežemo učinek rahljanja tal in povečanja njene zračnosti.«

Kolobar ne more biti vnaprej predpisan recept, pač pa je to živa stvar, ki se prilagaja glede na potrebe kmetije ter tržne in vremenske razmere.

Gotovo ni nepomembno dejstvo, da se pri sami zasnovi kolobarja kakor tudi njenem spreminjanju morajo upoštevati osnovne strokovne zakonitosti, s pravilno zasnovanim kolobarjem pa si razporedimo tudi delo tekom celega leta, kakor tudi zasedenost naše kmetijske mehanizacije.