mag. Vladimir Hunjadi,

Zadruga Kooperativa Kristal, Ormož

Prepričani smo bili, da je bil vzrok za lansko izjemno slabo kakovost sladkorne pese, ki ob spravilu v večini primerov ni dosegla niti 13 % sladkorja, vse pogostejši klimatski ekstremi: avgusta jo je namreč tudi pri nas zajel vročinski ožig; jesenski dež pa je povzročil njeno vnovično vegetacijo, ko je za svojo rast črpala že nakopičeni sladkor iz pesnih korenov. A so bile očitno prvič tudi pri nas vidne posledice nove bolezni.

Sindrom basses richesses (SBR)  ali cikada je nastajajoča bolezen, ki so jo prvič opazili na sladkorni pesi, vendar ni omejena le na to rastlino. Bolezen so prvič odkrili na vzhodu Francije, od koder se je razširila na druga območja pridelave sladkorne pese v Nemčiji, na Madžarskem in v Švici. Okužbe so bile zaznane tudi v drugih državah, kot so Češka, Slovaška in Italija, od lani pa tudi v Sloveniji.

Bolezen povzročata dva bakterijska parazita rastlinskega tkiva, ki prispevata k razvoju bolezni v različnih razmerjih in na različnih pridelkih. Ličinke živijo pod zemljo in se zadržujejo na koreninah, medtem, ko odrasle živali živijo nad tlemi na travah, zeliščih, drevesih in grmovju. Visoka mobilnost škržatov povzroča velike izgube pridelka krompirja, čebule, korenja in pese, ne glede na to, ali se prideluje ekološko ali konvencionalno.

Medtem, ko industrija išče rešitve, morajo kmetje upoštevati pravilno kolobarjenje in higieno na poljih. To je ukrep, ki ga lahko izvaja vsak pridelovalec.

Sindrom SBR je najbolj opazna bolezen sladkorne pese, ki jo povzročata dve rastlinski patogeni bakteriji, prenašata pa se med rastlinami. Simptomi SBR vključujejo porumenelost in klorozo starejših listov, suličaste in asimetrične mlade liste ter nekrozo žilnih snopov v koreninah.

Glavna posledica pojava bolezni v sladkorni pesi je znatno zmanjšanje vsebnosti sladkorja (do 5 %), lahko pa tudi zniža pridelek korenin za več kot 25 %. SBR lahko povzroči znatne gospodarske izgube za pridelovalce in sladkorno industrijo.

Življenjski cikel žuželke

Odrasle žuželke živijo le nekaj tednov (slika 1). Odlagajo jajčeca v zemljo  blizu korenin sladkorne pese, kjer se približno dva tedna kasneje izležejo in razvijejo mlade žuželke. Te se hranijo s koreninami pese do spravila, kar povzroči izgubo pridelka korenin in vsebnosti sladkorja. Po zimskem počivalnem obdobju nimfe končajo svoj razvoj na drugih posevkih, običajno na ozimni pšenici. Lahko pa prezimijo tudi na koruzi, zelenjavi, drobnjaku, zelju in drugih rastlinah.

Odrasle žuželke se od konca maja do začetka avgusta preselijo nazaj na sosednja polja, kjer znova začnejo svoj cikel (slika 2). V vročih poletjih lahko mlade žuželke druge generacije letijo od konca avgusta do sredine septembra.

Odrasla žuželka ali ličinka okuži s proteobakterijo med hranjenjem (vodoravni prenos). Proteobakterija se lahko razmnožuje v žuželki, tako v ličinki kot v odrasli živali. Odrasla žuželka lahko prenaša bakterijo tudi na svoje potomce: do 30 % jajčec okužene samice nosi bakterijo (vertikalni prenos).

Slika 1: Odrasla žuželka.

Slika 2: Življenjski cikel žuželke (P. leporinus) v kolobarju sladkorne pese in ozimne pšenice.

Simptomi bolezni na sladkorni pesi

Simptomi se pojavijo v poznejši polovici poletja. Glavna vidna poškodba na njivi je izrazito rumenenje listov (čeprav ni vedno enakomerno porazdeljeno). Listi kažejo klorozo in nekrozo, medtem, ko listne žile ostanejo zelene (slika 3), kar negativno vpliva na učinkovitost fotosinteze in posledično na pridelek korenin ter vsebnost sladkorja.

Novi listi so pogosto nepravilno oblikovani, klorotični, suličasti in asimetrični (slika 4). Okužene rastline razvijejo več novih listov kot tiste, ki niso okužene. Simptome rumene kloroze lahko povzročijo tudi druge biotske ali abiotske obremenitve, na primer sušni stres, okužba z virusom rumenenja ali pomanjkanje hranilnih snovi. Zaradi tega je vizualna diagnoza simptomov pogosto zahtevna.

Slika 3 in 4: Značilni simptomi na listih pri razvoju starejših in mladih listov.

Korenine sladkorne pese

Na koreninah je glavni vidni simptom rjava barva vaskularnih snopov, ki jo povzroča sistemska invazija bakterije (slika 5). Rastline, ki kažejo kombinacijo porumenelosti, močan razvoj novih listov in porjavelih žilnih snopov v korenini, so zelo verjetno okužene s SBR. Prisotnost proteobakterije lahko potrdimo s PCR-analizo, kar pomaga pri izključitvi drugih vzrokov.

Slika 5: Značilna rjava obarvanost žilnih snopov v korenu zaradi SBR

Kaj narediti za nadzor bolezni?

Neposredni nadzor nad bakterijami ni mogoč. Zdravljenje z insekticidi lahko zmanjša širjenje žuželk na različne rastline, vendar je učinkovitost omejena zaradi dolgega obdobja širjenja žuželk in kratkotrajnega učinka insekticidov poleti pri visokih temperaturah. Poleg tega žuželka preživi velik del svojega življenjskega cikla v tleh, kar otežuje uporabo insekticidov. Ker je življenjski cikel odvisen od ozimne pšenice (ali ječmena), lahko zamenjava z jarinami zmanjša populacijo žuželk. Zdi se, da zmanjšana obdelava tal prispeva k povečanju populacije žuželk, vendar so potrebne dodatne raziskave.

Za nadaljnje raziskave in iskanje rešitev je potrebno vključiti vse slovenske inštitucije. To ne sme biti le problem kmetov.

Strokovnjaki za pridelavo semena sladkorne pese so že razvili prvo rešitev za zmanjšanje vpliva SBR. Kako pa je z ostalimi kmetijskimi pridelki? Na sladkorni pesi so bile izvedene številne raziskave, vendar vpliv SBR na druge rastline še ni dovolj raziskan, razen delno na krompirju, čebuli in korenju kjer so ugotovili zmanjšan pridelek in kakovosti.

Kako resno so se tega problema lotili Nemčiji?

Da bi pridobili nadzor nad škržatom (cikado), so prizadeta združenja v zahodni Evropi na lastno pobudo že naročila raziskave za boj proti škržatu. “Potrebujemo pa tudi fitofarmacevtska sredstva in sredstva za krepitev rastlin ter prilagoditev naše strategije gojenja in kolobarjenja. Da bi to dosegli, potrebujemo pravočasno politično podporo, da preprečimo eksistencialno grožnjo našim kmetijam in zagotovimo finančno podporo. To vprašanje je bilo obravnavano v krovnih organizacijah in pri zveznemu ministru za kmetijstvo,« pojasnjuje Thorsten Riggert, predsednik rastlinskega odbora v Landvolku v Spodnji Saški in strokovne komisije Zveze nemške industrije krompirja (UNIKA).

Vir:

• https://www.sesvanderhave.com/our-research-and-innovations/pests-and-diseases/sbr
• https://landvolk.net/lpdartikel/zikade-macht-kartoffel-und-ruebenbauern-das-leben-schwer/
• https://www.sesvanderhave.com/files/Research-innovation/Technical-leaflets/sesvanderhave_sugar-beet_disease_technical_leaflet_SBR_2022.pdf