Kot napoveduje kmetijska stroka, in temu ne oporekajo niti kmetje kot pridelovalci, se nam pri koruzi – s slabimi 70 tisoč hektarji tudi pri nas najbolj razširjeni poljščini, obeta letina presežkov.

Sprva je njen mladostni razvoj zaradi suhega in hladnega vremena za 10 do 14 dni zaostajal. Izmenično pogosto poletno deževje, ki se je ponavljalo na kar nekaj dni, vmes pa je bilo toplo brez ekstremnih vročinskih valov, je hitro nadoknadila zamujeno.

 Na večini območij in pri zgodnjih zrelostnih razredih je koruza tačas že dohitela lanski fazo zrelosti. Spomnimo: lanska letina je bila tik za rekordno 2018. Če se bo suho obdobje v fazi njenega dozorevanja letos nadaljevalo, pa se lahko zgodi, da se bo letošnji izplen približal ali celo presegel predlanskega.

Količinsko naj bi bili letošnji hektarski pridelki vsaj podobni lanskim in predlanskim, ko je pridelek koruze za zrnje veljal 9,5 tone (2018) oziroma 9,3 tone (2019), za silažo pa 47,9 tone predlani in 46,2 tone lani.  

Po podatkih KGZS, ki se nanašajo na zbirne vloge 2020 Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (ARSKTRP), a še niso uradni, bomo letos koruzo za zrnje in silaž pospravili s  približno enakih površin kot lani, to je ob redni spomladanski setvi z okrog 67 tisoč hektarjev, od tega za zrnje z dobrih 39 tisoč hektarjev (39.083).

Iz izkušenj prejšnjih let je k temu potrebno dodati še okrog 2.500 hektarjev koruze, zasejane po spravilu žit in ljuljke ter je namenjena za silažo.

Območja z največ koruze ostajajo trije zavodi KGZS v SV Sloveniji – Murska Sobota, Ptuj in Maribor, kjer je tudi največ njivskih površin in so najboljši naravni pogoji za njeno pridelavo. Tudi po zadnjih podatkih na omenjene zavode odpade okrog 78 % vseh s koruzo za zrnje zasejanih površin v Sloveniji in 33 % površin koruze za silažo.

TABELA: Površine koruze po posameznih zavodih KGZS in njihovi deleži  v Sloveniji  (neuradni podatki iz Zbirnih vlog za leto 2020, VIR: KGZS, ARSKRTP)

Vreme, da redko kdaj spet tako

»Rastne razmere za rast koruze so bile letos zelo ugodne. Bilo je dosti padavin, dovolj toplote in brez stresnih ekstremnih razmer (razen viharja, visoke stojne vode in predvsem toče na določenih območjih), tako da bodo pridelki koruze odlični – nadpovprečni,« je v oceni letine v Sloveniji potrdila Tončka Jesenko, na KGZS vodja Službe za poljedelstvo, vrtnarstvo in travništvo.

Tako napoveduje, da se v povprečju na optimalnih območjih pričakujejo pridelki nad 10 ton po hektarju  (od 10 do 12 t/ha; na težjih tleh in pri dobri tehnologiji ponekod 12 do 14 t, oziroma tudi več). Zaradi pogostih poletnih padavin bodo letos zelo dobri pridelki koruze tudi na lažjih tleh, vendar ne boljši kot na težjih tleh, še dodaja.

Z njo soglaša tudi Ivan Brodnjak, vodja ptujske enote Javne službe za kmetijsko svetovanje KGZS, ki govori celo o rekordni letini s hektarskimi pridelki ob žetvi (mokre koruze) 15 ton in več. Tam, kjer so kmetje storili še kaj več, pa napoveduje, da niti hektarski pridelki 17 ton ne bodo redki. Ker deževni dnevi na njihovem območji julija in avgusta v večini niso bili ekstremni, koruza zelo veliko obeta tako na težjih tleh Pesniške doline, kakor na peščenih Dravskega in Ptujskega polja. Za povrh je pridelek v veliki večini zelo zdrav, ocenjuje.  

Podobno je tudi v Prekmurju in Prlekiji, kjer na območju KGZ Murska Sobota letos po prvih podatkih raste slabih 16.500 hektarjev koruze za zrnje, kar je dobrih 42   % vseh slovenskih površin v tej skupini. Metka Barbarič, na soboškem zavodu specialistka za poljedelstvo, ugotavlja, da  je v letošnjem letu koruza verjetno ena redkih poljščin, ki ni utrpela škode zaradi spreminjajočih se vremenskih razmer. »Rastline so visoke, velike, z velikimi in zdravimi storži. Pričakujemo zelo dobro letino, vendar počakajmo na žetev,« je previdna. Ker je bilo padavin in toplote dovolj tekom celotne vegetacijske sezone, pridelava koruze ni bila izpostavljena stresnim razmeram.  

Suho in nadpovprečno  toplo obdobje v poldrugem zadnjem tednu, vpliva, da koruza hitro dozoreva. Če bi bile noči še nekoliko hladnejše, prvi Brodnjak, bi se vlaga v zrnju še hitreje sproščala in povečevala bi se tudi sušina v listni masi. Sicer pa smo šele sredi septembra!

Ekstremi

Kljub precej območjem, ki jih je prizadela toča, vihar in tudi moča, skupna površina prizadetih območij, zasejanih s koruzo, ni presegla več kot nekaj procentov vseh s koruzo zasejanih površin. Torej v najslabšem primeru iz omenjenih vzrokov prizadetih skupaj le okrog 2.000 hektarjev. Tam letos ne bo pridelka, ali pa bo močno okleščen.

Sicer pa so se vremenski ekstremi po regijah pojavljali na posameznih ožjih območjih. Poleg ozkega pasu na območju Goričkega, Ormoško-Ptujskega, v okolici Sevnice, Žalca in na širšem Celjskem, kjer je bilo zaradi toče poškodovanih okrog 1.000 hektarjev koruze za silažo in zrnje. Zaradi poplav na Ljubljanskem barju in neurij s točo na drugih območjih KGZ Ljubljana, na Goriškega  zaradi divjadi, in morda še kje,  kljub vsemu v skupnem letnem pridelku ne bo tako velik izpad.

Na najbolj prizadetih območjih bo pridelek od 0 do 7 ton po hektarju, pravi Jesenkova, a k sreči takih območij ni veliko. Kogar pa je ena od teh nevšečnosti prizadela, pa je na veliki preizkušnji. Tem bolj, če prideluje koruzo kot energijsko krmno za živali.

»Koruzna bulava snet se je letos le redko pojavila in v manjšem obsegu. Predvsem je bila prisotna na nekaterih površinah, ki so bile prizadete po toči,« ugotavljata Jesenkova in Barbaričeva »Malo tam, kjer je toča oplazila nekatere njivske površine, malo pa so svoje s škodo dodale ptice in divjad, jelenjad in srnjad. Ampak tega ni veliko,« pravi slednja. Jesenkova še pravi, da imajo pridelovalci koruze na mokrih legah težave še s koruzno plesnijo, koruzno listno pegavostjo in s fuzariozami. In koruzni hrošč? »V letošnjem letu opažamo manjše populacije, morda jim je nagajal dež, vendar se še vedno pojavlja. Zaenkrat pri nas v Pomurju ne beležimo nobene škode zaradi napada tega škodljivca,« zaključuje Barbaričeva.

Žetev že konec tega tedna

V Panviti, kjer imajo letos zasejanih 1.100 hektarjev koruze – v celoti jo bodo pospravili za zrnje, za silažo z okrog 500 hektarjev za troje svojih bioplinarn pa jo bodo namenili s površin, ki so jih s koruzo zasejali po žetvi ječmena. To se le redko zgodi, pravi Branko Virag, direktor odvisne družbe Pavita Kmetijstvo. Pojasni, da bo zaradi odličnega razvoja 100-dnevne koruze kot posledice dobrih vremenskih razmer njeno siliranje sledilo šele po klasični žetvi za zrnje. Ugotavlja, da bo silaža na ječmenišču čez mesec enake kakovosti, kakor če bi silirali avgusta običajni pridelek, ko se seje tudi koruza za zrnje.

S žetvijo slednje naj bi pri njih na najbolj plitvih tleh in ob suhem in toplem vremenu, ki traja že 10 dni, začeli že okrog 20. septembra. »Eno boljših, če ne rekordno letino pričakujemo,« je bil kratek. Sprva naj bi bilo zrnje z nekoliko višjo vlago  kot ob začetnem lanskem spravilu, ki je tedaj bila med 25  in 28 %, potem pa je padla krepko pod 20 %. Pridelek po hektarju suhega zrnja (14 % vlažnost) bo letos 12 t in več, še napoveduje.

Kmalu spet žetev koruze.

Kar zadeva letošnjo odkupno ceno koruze za zrnje, pa se pridelovalcem spet ne obeta nič dobrega. Napoveduje se, da naj bi bila ta okrog 5 evrov po toni nižja od lanske, nekateri pravijo, da celo do 10 €. Za tono koruze so lani ob 25-odstotni vlažnosti zrnja pridelovalci iztržili 84,51 €, ob 20-odstotni 90 € in ob 14-odstotni 125 €. Vse cene so seveda brez 8-odstotnega pavšala oziroma 9,5-odstotnega davka. So pa med pridelovalci tudi optimisti, ki pravijo, da bo odkupna cena kljub rekordnim napovedim letine doma in v soseščini, ostala na lanski ravni.

 Namesto zaključka

Če bi v kmetijstvu vedno bile takšne vremenske razmere, kakor letos – z izjemo seveda toč in nekaj drugih ekstremov, ki so v poljedelski pridelavi po naši oceni prizadeli tudi okrog 2.000 hektarjev posevkov koruze, bi se tudi pri nas lahko šli kmetijstva. Nikakor ne tržnega s klasično prodajo poljščin, saj nam to posestna struktura in naravne danosti ne omogočajo.

A kaj, ko so posledično večjim pridelkom zadnja leta vse nižje odkupne cene. Samo pri najpomembnejših poljščinah: pri ječmenu je bila ta letos po toni nižja za 15 €, pri pšenici od 10 do 15 €,  pri koruzi se napoveduje padec cene za vsaj 5 €/t. Še kako pomembno je, da so kašče in silosi letos polni za samooskrbo pri prehrani domačih živali, saj tovrstne krme kmetom tudi letos ne bo primanjkovalo.

Da je naše kmetijstvo zaradi posestne strukture in različnih naravnih pogojev za poljedelstvo v glavnem naravnano v smer samooskrbe s krmo, in ne tržno prodajo poljščin, dokazuje tudi deleži prodaje teh poljščin glede na skupno letno pridelavo: pšenice na trgu konča od 55 do 60 % skupnega pridelka, ječmena od 10 do 15 %, koruze v zrnju pa od 20 do 25 %.  Glede na odlični letini zadnji dve letini, je bilo koruze od celotnega pridelka leta 2018 prodane 34,2 %, lani pa 35,6 %.