Okrog napovedane nove zakonodaje na področju trajnostne rabe fitofarmacevtskih sredstev (FFS) v EU se vse od objave predloga uredbe – od poletja lanskega leta, se je tudi v Sloveniji sprožil val ogorčenja in nasprotovanj. Tem bolj, ker bi napovedane omejitve  – zmanjšanje uporabe in tveganja fitofarmacevtskih sredstev za 50 % do leta 2030, skoraj prepolovile slovensko kmetijsko pridelavo, prizadeta pa bi bila proizvodnja na skoraj polovici vseh kmetijskih zemljiščih v državi. To pa iz razloga neobičajno velikega deleža kmetijskih zemljišč v Sloveniji glede na njen obseg s statusom občutljivih območij, pa tudi pri nas občutno nižje uporabe in skupnim številom registriranih aktivnih snovi v primerjavi z EU.

V luči napovedanih sprememb je na povabilo kmetijske ministrice Irene Šinko Slovenijo med 19. in 21. aprilom obiskala delegacija Evropske komisije pod vodstvom namestnice generalne direktorice za zdravje in varnost hrane Claire Bury. Predstavljeno ji je bilo stanje v Sloveniji, konkretni primeri na terenu, v okviru katerih je bilo mogoče videti in razumeti, kako Slovenija že sedaj izpolnjuje številne zahteve in bi predlog uredbe EU zelo negativno posegel v kmetijstvo in razvoj podeželja ter prehransko varnost.

Ogled je potekal na območju Nature 2000 v Vipavski dolini ter Krasu, kjer prevladuje vinogradništvo in na kmetijsko intenzivnejšem območju Ljubljanskega barja ter na vodovarstvenem območju v okolici Jabelj.

V okviru obiska predstavnikov evropske Komisije je bilo organizirano tudi srečanje s predstavniki nevladnih institucij s področja kmetijstva, ki so delegaciji Komisije lahko predstavili tudi svoja stališča glede predloga uredbe ter prisluhnili odzivom.

Predlog je bil predstavljen na Svetu EU za kmetijstvo in ribištvo julija 2022, trenutno poteka obravnava na ravni delovne skupine Sveta EU za pesticide. Že v obdobju priprave zakonodajnega predloga uredbe so številne države članice, vključno s Slovenijo, opozarjale na problematične vidike napovedanega predloga. Med drugim je bilo izpostavljeno pomanjkanje učinkovitih alternativ kemičnim FFS in na neupoštevanje strukture in intenzivnosti kmetijske proizvodnje posamezne države članice pri zastavljenih ciljih. Najbolj problematična pa je popolna prepoved rabe vseh FFS na t.i. občutljivih območjih, kar bi v Sloveniji prizadelo 40 % kmetijskih zemljišč v uporabi, kar je Slovenija izpostavila že na treh bilateralnih sestankih s Komisijo.