V eni prejšnjih številk Kmečkega glasa smo objavili podatke raziskave v Nemčiji glede kmetovega deleža v maloprodajni ceni (MPC) nekaterih osnovnih živil – kruha, jajc, krompirja, mesa in mleka v letih 1970, 2010 in 2021.

Dejstvo, da so realne cene kmetijskih pridelkov v primerjavi s cenami živil v trgovini vse manjši, smo skušali preveriti tudi na našem trgu. 

Čeprav je do podatkov tudi pri nas težko priti, saj na MPC vplivajo številni dejavniki, ugotovitve tudi pri nas potrjujejo dejstvo, da je strošek surovine v končni ceni izdelka – čim bolj je ta dodelan, vse bolj neznaten. Čeprav velja dejstvo, da moke, iz katere je pečen kruh, ni mogoče zmleti brez s pšenice, ne izdelati sir brez mleka, pa tudi zrezka ni mogoče dobiti brez prašiča ali bika.

Prepad se poglablja

Poleg cene kruha smo pri nas vključili tudi moko, osnovno surovino za kruh, meso pa smo razdelili na govedino in svinjino. Pri tem smo se omejili na čas od osamosvojitve Slovenije, torej od leta 1991 ter odkupne cene kmetijskih pridelkov in MPC teh pridelkov oziroma izdelkov primerjali v 10-letnih intervalih, od leta 2010 oziroma 2020 pa še pogosteje.

Podatke smo iz baze Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) pridobili iz treh matrik. V izdelani tabeli odkupnih cen kmetijskih pridelkov so podatki med leti neposredno primerljivi; MPC  pa ne povsem, saj je statistika v različnih obdobjih spremljanja (pred letom 2003, pred letom 2018 in po tem času), pri nekaterih izdelkih uporabljala različna izhodišča (črni kruh/mešani kruh, svinsko meso brez kosti/svinjsko meso s kostjo,..). Zaradi inflacije in drugih dejavnikov (preračunavanje cen iz tolarjev v evre) so podatki pred letom 2000 vrednostno skoraj neprimerljivi, je pa potrebno vzeti v zakup, da je bila leta 1991 preračunana povprečna slovenska mesečna neto plača 43,07 evrov, leta 2000 503,63 evra, 2010 966,62 evra in leta 2021 1.270,30 evra.

Zapisi  jasno kažejo na znano dejstvo: živilska industrija in trgovina si v verigi preskrbe s hrano tudi pri nas (od)režeta večji kos pogače, kmetje kot prvi člen v verigi pa so v položaju najšibkejšega.

Povprečne cene odkupljenih kmetijskih pridelkov, 1991-2022, v evrih na enoto (kg, l)   

(Vir: SURS)

                                                                                                                                              (cene so brez ddv)

1 Ocena

2  Evro kot plačilno sredstvo je v Sloveniji od 01. 01. 2007, pred tem je bila pri nas plačilno sredstvo 

  slovenski tolar (SIT) oziroma jugoslovanski dinar (leta 1991), in smo cene v tistem času preračunali po menjalnem tečaju  

  239,64 SIT = 1 €

 Razlika v ceni najmočnejša člena

V tabele vneseni podatki tudi pri nas kažejo, da rast odkupnih cen kmetijskih pridelkov v odstotkih zaostaja za rastjo MPC, to pa pomeni, da je kmetov delež pri maloprodajni ceni – najbolj je to očitno pri kruhu in moki,  manjši. Odgovor za to je potrebno iskati v ostalih dejavnikih v proizvodnji – energentih, delovni sili, embalaži,… saj ti stroškovno rastejo hitreje, kakor pa osnovne surovine za hrano. Industrija in trgovina tudi ne poslujeta brez dodane vrednosti oziroma razlike v ceni.

Povprečne drobnoprodajne cene nekaterih živil, 1991-2022, v evrih na enoto (kg, l) (Vir: SURS)

 *Od leta 2020 velja kategorija svinjsko meso s kostjo

1 Povprečna 12-mesečna rast cen v %, oktober 2023

2 Meso s kostjo

3 Sir trapist

Če bi primerjali podatke o omenjenih deležih iz Nemčije in Sloveniji, so ti za vsaj zadnjih 20 let zelo podobni, kar potrjuje, da gre za globalni trend. Nemška organiziranost kmetov pri trženju surovin iz primarne pridelave je v primerjavi s slovensko na neprimerno višji ravni, to pa ne upravičuje pri nas trenutno neučinkovito organiziranost zadrug, ki so v primerjavi z industrijo ali trgovino še vedno delujejo preveč lokalno.

 Delež surovine v MPC pridelka ali izdelka na enoto v %, 1991-2022

V 30 letih (1991-2021) se je kmetov delež v maloprodajni ceni zmanjšal za:

153,2 % pri kruhu

  45,1 % pri moki

  72,2  % pri govejem mesu

  31,3 % pri jajcih

Pri krompirju, svinjini, svežem mleku in siru pa je ostal praktično nespremenjenih, a na odstotkih zelo nizki ravni. Zaradi lanska inflacija pri MPC hrane, ki je presegla 20 % in bo po oceni tudi letos blizu dvomestnega števila, bodo zaslužki med deležniki v verigi hrane še bolj neenakomerno razporejeni.

Prof. dr. Črtomir Rozman, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru: »Če je kmet samo surovinec, je najšibkejši člen v verigi, saj večinoma  na globalnem trgu nima ustrezne moči, poleg tega pa ga je politika pod pretvezo zagotavljanja nizkih cen za potrošnike še dodatno pahnila v podrejeni položaj. Delež cene surovine v končnem proizvodu je sicer vezan tako na rast stroškov predelave kot tudi ustvarjanja dodane vrednosti v verigi, pri kateri pa kmet kot večinoma nelastnik ni udeležen. Rešitve niso enostavne, saj kmetje ne morejo čez noč postati solastniki predelovalnih verig, čeprav so ponekod to že bili, saj so zadruge pri prvi privatizaciji dobile zajeten delež predelovalne industrije. Žal pa smo večinoma na to bili takrat še nepripravljeni.«