Namakali bodo 81,96 hektarja kmetijskih zemljišč. Investitor in lastnik sistema, ki je bil v celoti  financiran iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja  in katerega vrednost je 469.000 evrov,  je občina Lenart.  

Svečanosti ob predaji te pomembne pridobitve v uporabo se je danes udeležila tudi kmetijska ministrica Irena Šinko, ki je tudi ob tovrstnih projektih izpostavila pomen sodelovanja z lokalno skupnostjo.  Pri tem je dejala, da se tudi uporabniki na tem območju zavedajo, da brez namakanja stabilne kmetijske pridelave v prihodnje ne bo, občina pa je njihovim željam prisluhnila. »To je naložba v prihodnost,« je poudarila. »Za razliko od marsikaterih drugih lokacij v Sloveniji ste ustvarili okolje, v katerem suša ne bo več problem.«

Ministrica je opozorila, da je tudi letošnje leto zelo sušno in da to najbolj občuti prav kmetijstvo. Namakanje pa da je najbolj učinkovit odgovor proti suši. V zadnjih 20 letih je bilo kar 17 let takih, ko smo v Sloveniji imeli sušo in vročinske valove kot posledico klimatskih sprememb. Brez namakanja si resnega kmetijstva ne bo mogoče zamisliti, a bo za povečanje površin na nivoju države potreben še velik preboj.  

Izgradnja namakalnega sistema Selce je za 1,5 % povečala površino namakalnih sistemov v Sloveniji, saj je z njimi trenutno opremljenih okrog 6.500 hektarjev kmetijskih zemljišč.

Ministrica Irena Šinko, mag. Janez Kramberger in Franci Ornik (od leve). 

Voda iz zajetja in vrtine

Projekt je obsegal obnovo oziroma čiščenje obstoječega manjšega zajetja vode, ki je  bilo zgrajeno pred 20 leti in je bilo povsem zamuljeno in zaraščeno; postavitev črpališča ter položitev samega primarnega razvoda sistema do njiv in sadovnjakov z 20 priključki. Že leta 2017 pa je bila narejena 48 metrov globoka vrtina, iz katere bo s podzemno vodo zagotovljen dodati vodni vir. Ob njivah in travnikih bodo namakali in oroševali tudi 12 hektarjev sadovnjakov, v sistem pa je vključenih osem kmetijskih gospodarstev.

” Z izgradnjo se bo povečala pridelava hrane in izboljšala lokalna samooskrba, dodatno pa se bodo odpirale razvojne možnosti posameznih kmetij na območju namakalnega sistema, da postanejo konkurenčnejše, ekonomsko učinkovitejše ter uspešnejše,« pa dodajata župan in podžupan občine mag. Janez Kramberger in Franci Ornik, tudi vodja izpostave Javne službe za kmetijsko svetovanje KGZ Ptuj v Lenartu.

Na območju KGZ Ptuj so pri gradnji namakalnih sistemov najbolj uspešni v državi, saj jih imajo na njihovem območju že pet – enega na območju občine Ormož, tri Gorišnica in sedaj novi v občine Lenart, in pokrivajo že več kot 1.700 hektarjev kmetijskih zemljišč.

 

Obe fotografifji: arhiv MKGP