Minula letina zaradi vpliva vremena – najbolj zaradi suše, pri poljščinah ni bila ugodna. Pridelki so bili krepko pod povprečjem zadnjih let. Kar zadeva trajne nasade, ki so lani zavzemali 28.256 hektarjev (12.069 hektarjev sadovnjakov, 14.396 hektarjev sadovnjakov, 1.571 hektarjev oljčnikov in 219 hektarjev drevesnic, trsnic in matičnjakov), pa letina ni bila toliko slabša. Tudi pri sadju ne.

Kakšen je (dosedanji) negativni vpliv pozebe v tem letu na to, pa še nekaj časa ne bo znan, saj se plodovi pri večini vrst šele formirajo. A poznavalci pravijo, da marsikje ne bo zanemarljiv in bo vsaj 50-odstoten. K sreči razsežnosti zmrzali povsod po državi niso bile enake.

V intenzivnih nasadih jablan, ki pokrivajo največji delež vseh intenzivnih sadovnjakov v Sloveniji – 2.027 hektarjev, so bili po podatkih državne statistike lanski pridelki solidni. Z 24,1 tone ne hektar so bili namreč primerljivi z desetletnim povprečjem. V primerjavi s slabšo letino 2021 so sadjarji pridelali dvakratnik takratnega pridelka jabolk – skoraj 49.000 ton.

Na 1.571 hektarjih so pridelali okoli 2.500 ton oljk, kar je bilo na hektar 1,6 tone in je prav tako primerljivo s povprečjem zadnjih desetih let. Breskve in nektarine v intenzivnih sadovnjakih so obrodile slabše – 8,5 t/ha je za šestkrat več od zelo slabega pridelka v letu pred tem, a to je kljub temu za tretjino manj od povprečja v zadnjem desetletnem obdobju.

Tudi večina sadnih vrst v ekstenzivnih sadovnjakih je obrodila bolje od povprečnih pridelkov zadnjih desetih let. Z ene jablane so pobrali povprečno 41 kilogramov jabolk, to je  za četrtino več od desetletnega povprečja.