Pričakujejo, da bodo hektarski pridelki med 70 in 80 ton solidni, vsebnost sladkorja bo ena (naj)slabših doslej.

Velika poletna vročina, zlasti pa pomanjkanje padavin v avgustu, ter prekomerne v septembru, kar je povzročil njeno retrovegetacijo oz. vnovično rast, je zelo negativno vplivala tudi na letino te nekoč pri nas vodilne industrijske poljščine.

Sicer pri nas pri pesi ni tako hudo, kot na vzhodu Hrvaške, kjer je pridelek na več sto hektarjih površin propadel in ga sploh ne bodo pospravili, zato so ga že preorali. Predvidoma do konca tega meseca naj bi pri nas pobrali in v predelavo na Hrvaško odpeljali sladke korene z nekaj več kot 130 hektarjih, kolikor jih je 24 pridelovalcev tej poljščini namenilo letos.

Končali bodo v Prekmurju

Mag. Vladimir Hunjadi, strokovni sodelavec zadruge Kooperative Kristal iz Ormoža, ki je tudi letos organizator pridelave in odkupovalec sladkorne pese v Sloveniji, je pojasnil, da so s spravilom letine začeli v začetku minulega tedna na obočju Središča ob Dravi, potem se bo obiralni stroj pomikal v smeri Ptuja in Zlatoličja, pot pa naj bi prek Radencev tudi letos sklenili v Prekmurju. V slednji pokrajini je z nekaj več kot 75 hektarji tudi največ površin pese.

Storitev s svojim kambajnom tudi letos opravlja Emil Šiftar iz Strukovcev, njeno nalaganje z robov njiv na kamione s samohodno nakladalno-čistilno  rampo pa letos prvič opravlja ormoška zadruga sama. Pred tem so tudi letos to storitev opravljali za hrvaške pridelovalce v Medžimurju, kjer so naložili približno tako količino, kakor jo bodo letos v Sloveniji.

Nizka sladkorna stopnje

Čeprav do prvih podatkov glede letine v Sloveniji ni in je ne bo do odvoza na predelavo v tovarno, kjer se potem tudi podrobno vzorči, Hunjadi glede na parametre z bližnjega Medžimurja pričakuje slabo letino. »Količinsko ne bo tako slaba, njena ponovna rast v septembru pa je povzročila, da bo digestija v sladkih korenih krepko pod 16 %, na katero je vezana odkupna cena,« pravi in dodaja, da se ta v primerljivem območju za mejo giba v območju 13 %, to pa je najniže od leta 2017, odkar se po reformi trga s sladkorjem EU ta za industrijsko predelavo za sladkor lahko seje tudi v Sloveniji.

Ker se je s prejšnjo reformo trga s sladkorjem leta 2007 edina slovenska sladkorna tovarna v Ormožu zaprla, jo naši kmetje pridelujejo za tovarne sladkorja na Hrvaškem. Zadnja leta jo vozijo v Županjo, ki je od Ormoža več kot 300 km daleč, pred tem so jo skoraj v polovico bližjo Virovitico. Novi lastnik treh tovarn sladkorja,  Hrvaška industrija šećera (HIŠ), je namreč slednjo zaprl. Strošek prevoza slovenske pese je tovarne, tudi prevozniki so s Hrvaške.

Posledično to pomeni, da pogodbena odkupna cena, ki je 40 € po toni čistih korenov ob 16-odstotni sladkorni stopnji, letos ne bo dosežena.

Povprečna sladkorna stopnja

16,69 % je bila doslej najvišja leta 2021

14,31 % je bila doslej najnižja leta 2023

Kolikšna je bila odkupna cena ob izhodiščni, 16-odstotni sladkorni stopnji?

36 €                         2017

33 €                         2018, 2019, 2020

32 €                         2021

36 € + 3 €           2022¹

43 € + 3 €           2023^1,2

40 €                         2024

(1)dodatek priznan, ker je  borzna cena tone sladkorja v obračunskem obdobju (od 1. oktobra prejšnjega leta do 30. septembra tekočega) bila nad 650 €

(2)izhodiščna cena je bila 40 €, 3 € je prispevala zadruga, 3 € je bil spet poračun zaradi borze