Poglaviten razlog za to so odkupne cene, ki ne sledijo pridelovalnim stroškom. Naši kmetje si zato prizadevajo, da namesto pridelka s polj raje le-tega unovčijo v obliki mesa ali mleka.

Zanimivo je še nekaj: po sicer prvih podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) in se nanašajo na 1. junij, naj bi koruza v letošnjem letu rasla na skoraj 40 % vseh slovenskih njivah. Sicer pa je bilo žitom za zrnje letos namenjenih 95.564 hektarjev površine, kar je približno toliko kot pred enim letom (oz. za 0,6 % več).  

Pšenici so glavnemu krušnemu žiti so kmetje in kmetijske družbe tudi ob lanski setvi namenili manj površin, kakor leto pred tem: le 26.330 ha ali 4 % manj kot leto pred tem.  Manjše kot v prejšnjem letu so bile tudi površine, zasejane z ržjo in soržico (za 9 %) ter z ajdo kot glavnim posevkom (za 19 %).

Med krmnimi žiti, ki so po pridelovalnih površinah v porastu, pa prevladuje koruza za zrnje. Tako je bilo po trenutnih razpoložljivih podatkih za ta namen posejanih za 5 % več površin kot lani:   žetev bo opravljena na 38.817 hektarjih. Razliko do skupne površine koruze (okrog 66 tisoč hektarjev) naj bi predstavljala koruza za silažo.

V zadnjih letih so v porastu tudi površina z ječmenom, ki je bil pospravljen z  21.113 ha, kar pomeni na medletni ravni rast za 1 %;  in s tritikalo (za 2 %, na 5.785 ha).