Lani septembra se je začel vseslovenski projekt Slovenija kvačka, katerega pobudnica je bila Jadranka Smiljić s Koroške. V akciji je bilo med drugim nakvačkanih 212 grbov oziroma znakov vseh slovenskih občin.

Kot piše Jože Žerdin, je grb občine Grad kvačkala Štefka Bohar iz Kruplivnikal Dejala je, da je pri kvačkanju  uporabila tehniko C2C, kjer se kvačkajo kvadrati iz kota v kot. Za kvačkanje občinskega grba je porabila okrog 2,5 kilograma materiala. Gre za slovensko prejo iz predilnice v Majšperku.

Za izdelavo enega občinskega grba v velikosti 140 x 180 centimetrov je potrebnih okoli 100 ur dela. Tudi v tem primeru je izdelane umetnine našle prostor na sedežu matične občine.

Kot je povedala sogovornica, je bil to tudi za njo zelo velik izziv. Čeprav je spretna v ročnih delih, ji je ta izziv vzel veliko časa.  Poleg kvačkanja in vezenja ter dela na domačiji  najde čas tudi za pisanje. Pesmi in proze. Da vse to zmore, ji stojita ob strani mož Stanko in hčerka Klementina, ki skupaj v slogi, razumevanju in spoštovanju živijo pod eno streho. V domači hiši pa se velikokrat zasliši tudi otroški smeh vnuka in dveh vnukinj.

Pisati je začela že v rani mladosti, saj je v sebi začutila navdih, da je potrebno notranje misli presneti na papir.  Že leta 2006 je izdala pesniško zbirko Odsev goričkih bregov. Sčasoma pa se je lotila še pisanje pravljic in nastalo je delo  Pravljica o graškem zmaju.

Štefka  Bohar pa je aktivna tudi v domačem Društvu žena in deklet Kruplivnik in je članica literarne sekcije Društva upokojencev Murska Sobota. Pojasnila je, da piše o svojem življenju, veliko krat pa v pisanje vključili svoje domače in prijatelje. Pove, da so njene pesmi in zgodbe prepletene večplastno, tako osebnostne, kakor tudi iz vsakdanjega življenja na vasi v tej majhni gorički vasici.

Za svoje dela je dobila tudi nekaj priznanj in nagrad. Ponosna je na plaketo občine Grad, predvsem za dosežke na področju literarnega, kulturnega in etnografskega ustvarjanja in za prispevek k ohranjanju kulturne dediščine.  Pred petimi leti je prejela zlato značko za dolgoletno aktivno delo na področju literarne dejavnosti Javnega sklada za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Murska Sobota. Dodala je še, da sta bili pri njenem pisanju  največji kritiki njena hčerka in pokojna mama, ki sta  ji dajali nasvete in jo spodbujali k pisanju.  

Svoja dela pogosto objavlja tudi v Kmečkem glasu.