Lani smo v tem času poročali o zelo slabem vzniku semen oljnih buč. Težave se niso omejile samo na SV Slovenijo, pač pa tudi na Avstrijo in Madžarsko, torej na zelo podobno klimatsko območje.

Kasneje je stroka (Laboratorij za kontrolo kakovosti semena Kmetijskega inštituta Slovenije) ovrgla domnevo večine pridelovalcev, da je bilo za to krivo seme, ki da zaradi nove zakonodaje EU ni bilo ustrezno tretirano, a je bilo kasneje dokazano, da je bila kalivost semena veliko boljša od predpisanega minimuma 75 %. Glavni razlog – tako stroka, zelo slabega vznika lani je bila skupek razmer v tleh in vremenu  v času kalivosti: hladna in prekomerno namočena tla, hladno in deževno pa je bilo v tistem času tudi vreme.

Buče so ob vzniku zelo občutljive

Strah po katastrofalni lanski letini, da se ne bi kaj podobnega ponovilo, je seveda prisoten, je poudaril mag. Boštjan Ferenčak, specialist za poljedelstvo in ekološko kmetovanje KGZ Murska Sobota. Tam so že v začetku  letošnjega leta pripravili Strokovno mnenje za pridobitev izrednega dovoljenja za uporabo pripravka Redigo M in Merpan 80 WDG za tretiranje semena oljnih buč. Kot je znano, sta omenjena pripravka letos tudi dobila izredno dovoljenje za uporabo in sta nanešena na seme oljnih buč. »Zaradi tega je glavnina certificiranega semena oljnih buč v letošnjem letu imela zadovoljiv vznik. Je pa kar nekaj težav z vznikom pri uporabi necertificiranega semena.«

Ocenjuje, da so letos oljne buče pridelovalci presejali na okrog desetini površin.

Ferenčak je ponovil, da so oljne buče zelo občutljive v fazi vznika, temperatura tal ob setvi mora biti vsaj 10 – 12 °C, prav tako ne sme biti seme posejano pregloboko (zaželeno na globini od 3 do 4 centimetrov). «Se pa posamezne težave pojavljajo predvsem na nekaterih težjih zemljiščih, kjer je prisoten škodljivec fižolova muha,« pravi in dodaja, da škodo povzročajo ličinke (žerke), in to kmalu po setvi in v času vznika mladih rastlinic, ki se črvi prehranjujejo s kalečimi semeni in kalčki. »Ti pogosto izjejo notranjost semen tako, da od njih ostane zgolj semenska ovojnica. Poškodujejo lahko tudi kaleče rastline, kjer objedajo stebelca in klične liste. Proti talnim škodljivcem delujejo granulirani insekticidi, ki jih dodajamo v tla ob setvi.«

Cena je marsikoga premamila

Pri številnih pridelovalcih se je letos zgodba katastrofalnega vznika ponovila. A, ko smo primer raziskali in prišli do zaključka dejanskega vzroka, smo se zaradi občutljivosti primera odločili, da ne bomo operirali z imeni prizadetih, niti imenom ponudnika semena, so pa avtorju znana.

»Včasih so se buče za olje sadile na najboljših njivah, sedaj bi jih radi povsod,« je poudaril dober poznavalec razmer, potem,  ko še ni bil znan dejanski razlog slabega vznika. Dodal je še, da je velikokrat pri (ne)uspešnem vzniku zaradi vremena ali zemlje pomemben razpon setve samo nekaj dni.

Številni pridelovalci v Prekmurju, pa verjetno tudi na drugih območjih v SV Sloveniji, so letos presejavali oljne buče na težjih tipih tal; tisti, ki so posegli po semenu enega dobavitelja, katere seme pri nas uradno niti ni v prodaji, pa kar vse svoje površine. Ponovno naj bi sejali nekaj sto hektarjev.  

»To je bila za nas draga šola, ki je več ne bomo ponovili,« nam je zagotovil pridelovalec, ki je bil primoran na novo posejati kar 18 hektarjev oljnih buč. Naštel je kar cel seznam kmetov, ki so se tokrat opekli. Potrdil je, da je bila cena teh semenskih buč pri prodajalcu za mejo kar 3-krat nižja kot pri uradnih dobaviteljih (certificiranega) semena bučnic, saj je bil kilogram teh semen 85 evrov, kilogram certificiranega je v območju 240 evrov. Po njegovem vedenju z dobaviteljem tega semena niti eden od naših kupcev ni uspel doseči vračilo kupnine za seme, pač pa – tako naš vir, jim je bila namesto tega ponujena zgolj možnost, da bi jim bil pri nakupu novega semena pri njem priznan 50-odstotni popust. Sogovornik, katero ime je avtorju poznano, ni sprejel takšne kupčije, sam se je opekel s semenom sorte »rudolf«, pri tem pa je po semenskem materialu oljnih buč pri njem letos posegel prvič. In zadnjič.

Govori se, je bil glavni razlog za slabo kalivost semena, ki ni bilo certificirano, njegovo neustrezno sušenje v pripravi oziroma pred tretiranjem. Ob njegovi visoki temperaturi naj bi se namreč zmanjšana njegova kaliva moč. Seme je vzklilo, a se je potem rast kalčkov ustavila.

S certificiranim semenom težav ne bi bilo

Uveljavljeni semenar pravi, da si stroka tudi v našem kmetijstvu prizadeva, da bi se pri setvi posegalo samo po certificiranem semenu, saj bi s  tem preprečili tudi širjenje bolezni. Dodaja, da necertificirano seme, ki se kupje za namen setve, ne more biti semensko blago. Tudi trženje necertificiranih bučnic za setev je v bistvu prepovedano, a kmetje to kljub temu počnejo, pravi.

“Namesto o težavah kmetov, ki so kupovali necertificirane buče,  bi bilo prav, da se piše o pomenu certificiranega semena,“ je bilo poudarjeno. Razvitost kmetijstva se nenazadnje odraža skozi delež setve certificiranega semena. Zaključujemo z njegovo mislijo, da je strošek semena v primerjavi s pričakovanim prihodkom vedno pod 10 % vloženih sredstev.

Pridelava in odkup buč za olje, Slovenija, 1991-2023 (Vir: Statistični urad Republike Slovenije)