Po prvih podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS), do katerih je prišel z decembrsko telefonsko anketo na kmetijskih gospodarstvih, je bilo lani jeseni za žetev 2021 z ozimnimi žiti posejano 58.023 hektarjev njiv, kar je za 2,2 % ali ne tako zanemarljivih 1.320 hektarjev manj kot leto pred tem.

Čeprav gre za začasne podatke, so prvi pokazatelj dejanskih razmer v slovenski pridelavi z žiti in že vrsto let zlasti pri krušni pšenici niso niti malo optimistični. Ob osamosvojitvi je bilo namreč pšenici in piri namenjenih 39.433 hektarjev, še leta 2000 38.256 hektarjev, leta 2010 31.946 hektarjev, leta 2015 30.734 hektarjev,.. Pri ječmenu so se površine gibale ravno obratno: leta 1991 7.863 hektarjev, leta 2000 11.570 hektarjev, leta 2010 18.730 hektarjev, 2015 20.110 hektarjev.

Lani ob tem času smo ugotavljali, da se je obseg površin krušnih žit zmanjšal na račun več površin s krmnimi žiti, lani jeseni pa je bil prvič prisoten padec pri obeh vrstah žit. Podatke sicer še lahko nekoliko popravi spomladanska setev, a bolj pri krmnih žitih.

Po še začasnih statističnih podatkih o površinah, posejani v jesenski setvi 2020 z ozimnimi žiti, je s krušnimi žiti (pšenico, piro in ržjo) posejana za 1,1 %, s krmnimi žiti (ječmenom, tritikalo in ovsom) pa za 3,3 % manj površin njiv kot ob jesenski setvi 2019.

Spet se obeta manjša pridelava pšenice

Po prvih podatkih so slovenski pridelovalci ozimni pšenici, našemu najpomembnejšemu krušnemu žitu, ob zadnji setvi namenili le 27.813 hektarjih, to je za 1,6 % ali za 445 hektarjev manj površin, kot predpreteklo jesen.

Preostala krušna žita, ki imajo zaradi malih površin skoraj status butične pridelave, pa so bila posejana v večjem obsegu kot jeseni 2019: ozimna pira na 612 hektarjih njiv (22,7-odstotno povečanje), ozimna rž pa na 921 hektarjih (1,2 %-odstotno povečanje).  Ker se pšenica in pira statistično obravnavata skupaj, je padec površin obeh žit skupaj na letni ravni nekoliko manjši, kot je samo pri pšenice in znaša 1,2 %.

Prvič po 29 letih manj tudi ječmena

Na SURS ocenjujejo da so bila vsa krmna žita jeseni 2020 posejana na 28.677 hektarjih njiv, to je na 3,3 % manjši površini kot v primerljivem obdobju leto pred tem. Ozimnemu ječmenu so  pridelovalci namenili 22.001 hektarjev ali za 475 hektarjev manjših površinah kot leto pred tem. Torej je zmanjšanje površin 3-odstotno. Tako se je od leta 1991 zgodilo prvič, da so se površine z ječmenom zmanjšale.

Ob lanski setvi je bilo ozimni tritikali glede na jesen 2019 namenjenih 6.133 hektarjev njiv (2,5 % manj), setev površin z ozimnim ovsom je bilo manjše  za 22 %  (543 hektarjev).

Po znanih podatkih pa je bilo z ozimno oljno ogrščico lani zasejanih 3.841 hektarjev njiv (2,3-odstotna rast).

SURS o površinah, zasejanimi s strnimi ozimnimi žiti poroča trikrat: prvo napoved posejanih površin z žiti  poda januarja na podlagi statističnega raziskovanja  (v letu setve decembra opravi telefonsko anketo po kmetijskih gospodarstvih); septembra se kot začasni podatki objavijo na podlagi iz junija pridobljenega administrativnega vira (vloženih subvencijskih napovedi), končni pa so za tekočo leto znani marca prihodnje leto.