Pocenitev nekaterih repromaterialov, najbolj mineralnih gnojil, je razlog, da se bo letos stroškovna cena z lanskih 284 €/t znižala na okrog 250 €/t

Vsakoletni strokovni dogodek, ki v organizaciji KGZ Murska Sobota in v sodelovanju z Biotehniško šolo Rakičan, Kmetijskim inštitutom Slovenije (KIS) in Skupino Panvita v teoretičnem delu poteka na šoli ter se zaključi z ogledi poskusov na njivah v njeni okolici – letos je bil  že 46. po vrsti – daje prve odgovore glede pričakovane letine.

Glede na to, da je Slovenija v smislu tržne pridelave krušne pšenice manj kot tretjinsko samooskrbna in je zato močno odvisna od uvoza, je tudi domača odkupna cena odvisna od dogajanj na mednarodnih trgih.

Žetev je pred vrati

Jesenska setev strmih ozimnih žit je bila ugodna, pa tudi koruza, za katero običajno sledi setev ozimin, je bila pospravljena pravočasno, je uvodoma v oceni pridelovalnih pogojev strnih ozimnih žit letine 2023/2024 dejal Branko Virag, direktor Panvitine družbe Kmetijstvo. Tudi njihov vznik je bil v primeru pravilne predsetvene obdelave tal dober, je ocenil, za povrh pa so bili oktobra dobri pogoji za tretiranje pred pleveli. “Pridelovalci, ki so pravočasno izvedli vse agrotehnične ukrepe,  si lahko obetajo količinsko dobro letino. Tudi pričakovane odkupne cene na borzi so ob zadnjem predlogu malce boljše, kot so bile nazadnje predstavljene. Pričakovane so nekoliko višje odkupne cene kot lanskoletne. Upamo, da bo tak trend ostal,” je poudaril. Zaradi pogostih padavin se je predvidena žetev v tem tednu prestavila na začetek prihodnjega.

Dr. Stanko Kapun, direktor KGZ Murska Sobota pa je dodal, da v letošnjem letu tudi pridelovalcem strnih žit preglavice maja in junija povzročajo prevelike količine padavin, ki so neenakomerno porazdeljene. “Če se te v kratkem ne bodo ustavile, bodo vplivale na količino pridelka, še bolj pa na njeno kakovost, in od tega je potem zopet odvisna cena.”   

Precizno ali pametno kmetijstvo

To je po prepričanju mag. Boštjana Ferenčaka s KGZ Murska Sobota, ki je bil letos prvič v vlogi glavnega koordinatorja tega strokovnega dogodka, naslednji korak v razvoju kmetijstva v smislu, kako bolj učinkovito izkoristiti naravne vire za pridelavo hrane, hkrati pa pustiti čim manjši vpliv na okolje. Spomnil je, da postaja kmetovanje s spremembo vremenskih, kakor tudi družbenih razmer vse zahtevnejše in razvoj novih tehnologij v kmetijstvu   ponuja nekatere rešitve za te izzive. »Precizno kmetijstvo je že kar nekaj časa prisotno tudi na nekaterih pomurskih kmetijah oz. gospodarstvih in gotovo se bo v prihodnje ta delež samo še povečeval. Da bi pa v čim večji meri izkoristili prednosti takega načina kmetovanja pa zahteva od kmetovalca nova znanja in pristope, ki si jih bo potrebno še pridobiti.«

Izzivi pri dušičnih gnojilih

Sodobne kmetijske pridelave oz. poljedelstva si brez dušikovih mineralnih gnojil ni mogoče zamisliti, je znano vsem, a nas v smislu zmanjšanja okoljske obremenitve, pa tudi ekonomične pridelave čakajo veliki izzivi. Doc. dr. Primož Titan z mariborske Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede je v prispevku o t.i. »nano« strukturiranih dušikovih gnojilih in njihovem potencialu v splošni kmetijski praksi ponovil, da  pridelava pšenice temelji na gnojilu kalcijev amonijev nitrat (27 % in 34 % dušika) in sečnina (46 % dušika) ter da je njihova poraba še vedno v porastu. «Skupna poraba dušikovih mineralnih gnojil se je po vsem svetu povečala s 112,5 milijona ton leta 2015 na 118,2 milijona ton leta 2019,« je poudaril, zato je uporaba mineralnih gnojil pred velikimi izzivi, saj znanost o nano-gnojilih predstavlja pomembno področje, ki lahko ponuja rešitve za težave, ki so povezane s proizvodnjo in uporabo običajnih (konvencionalnih) mineralnih gnojil. »Uporaba nano-gnojila ponuja številne prednosti, kot so večja učinkovitost pri absorpciji hranil za rastline, odsotnost volatizacije, podaljšano delovanje in drugo,« meni in dodaja, da kot zanimiv proizvod raziskovalnega dela na znanstvenem področju nanotehnologij in nano-gnojil predstavlja nanostrukturirana urea ali kar nano urea.

To je proizvod, ki temelji na nanotehnologiji in je sestavljen iz delcev uree velikosti nanometrov. »Pričakuje se, da bo imela uporaba takšnr uree v kmetijstvu več koristi, vključno z zmanjšanjem uporabe standardnih dušikovih mineralnih gnojil, izboljšanjem produktivnosti, zmanjšanjem onesnaževanja okolja in znižanjem stroškov, ki so povezani z uporabo mineralnih dušikovih gnojil.«

Slabo samooskrbni

Med številnimi zanimivimi dejstvi o pridelavi pšenice v Sloveniji ter dejavniki, ki vplivajo na njeno ekonomičnost v pridelavi, je Barbara Zagorc s KIS med drugim predstavila modelne kalkulacije in njena osnovna izhodišča za izračun stroškovne cene. Glede na leto 2023 bo po začasnih majskih ocenah letos strošek ozimne pšenice ob pridelku 6 ton precej nižji: upoštevajoč tudi slamo se bo po toni z lanskih 284 €  znižala na 245 €; lastna cena  brez slame pa  se bo z 282 € predvidoma znižala na 256 €. Ključni razlogi za to so po njenih navedbah nižanje cen semen, mineralnih gnojil in zavarovanj.

Sicer pa je  strokovnjakinja inštituta z oddelka za ekonomiko kmetijstva poudarila, da je Slovenija z letno manj kot 30.000 hektarji, zasejanimi s pšenico – to pomeni, da je z njo zasejanih le okrog 16 % vseh njiv oz. na vsakega prebivalca odpade le 125 m2 tega najpomembnejšega krušnega žita, z njo zelo slabo samooskrbni.

Delež pšenice v vrednosti kmetijske pridelave v Sloveniji je v obdobju 2010-2023 znašal od 1,6 % do 2,9 %. 

Skupne pridelovalne površine za vsa žita (strna in koruza) se v Sloveniji po letu 2010 rahlo povečujejo in znašajo že okrog 100.000 hektarjev; po deležih največ odpade na krmni žiti koruza in ječmen, delež pšenice glede na skupne površine pa se je zadnja leta ustalil med  27 do 29 %.

Ker smo majhna pridelovalka pšenice je naša prehranska varnost odvisna od sosednjih držav, kar bi nas glede na vse večje pretrese na kmetijskih trgih moralo skrbeti. Zaradi velike nepredvidljivosti v kmetijski pridelavi – zaradi vremena,  inputov ter okoljskih zahtev, so tudi v tej panogi prisotna vse večja tveganja, je zaključila Zagorčeva.

Odkupne cene

So razpete med željami in realnostjo. Kakšna bo ta letos, pa da je še preuranjeno napovedovati, pravijo odkupovalci. Kot smo pisali v prejšnji številki Kmečkega glasa na strani 3, ko smo iz tržnega poročila Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja  objavili primerjavo slovenske in EU cen pšenice po posameznih tednih v letih 2023 in 2024, so trenutne borzne cena nekoliko višje, kot so bile denimo aprila, ko se je celo nakazovalo, da bodo letošnje odkupne cene  celo nižje od lanskih. Tako je bila denimo 19. teden (6.-12. 05. 2024) po tej tabeli povprečna slovenska cena tone pšenice malo več kot 191 €, povprečje v Uniji pa je bilo tedaj dobrih 196 €; 21. teden (20.-26. 05. 2024) pa so bile v Sloveniji 197,53 €, povprečje v EU pa je bilo 214,72 €,  najvišje evropske prejšnji teden pa je bila celo 269 €.

Dober poznavalec razmer je po trenutnih dogajanjih na borzah že napovedal, da bodo cene  ob skorajšnji žetvi pri nas v razponu

150 € do 160 €/t ječmena  (lani 135-145 €/t)

170 € do 220 €/t pšenice   (lani 165-220 €/t)

Dodal je še, da bodo zaradi velikosti zrnja pri ječmenu glede na hektolitrsko maso tudi letos formirani trije razredi in posledično tudi tri odkupne cene ter da pri pšenici najvišje kakovosti zagotovo ne bo junaka, ki bi bil pripravljen za tono zlatega zrnja najvišje kakovosti  ponuditi več kot 230 €/t.

Glede cen v regiji pa je Barbara Zagorc povzela navedbe različnih virov, kjer naj bi bile borzne cene krušne pšenice v Srbiji – tam  je žetev praktično pred vrati, po toni blizu 200 evrov.