Ječmen z okrog 24.000 hektarjev in oljna ogrščica z dobrih 3.600 hektarjev sta v večini že v kaščah; začenja se spravilo pšenice z nekaj več kot 28 tisoč hektarjev.

Optimistične napovedi o letošnjem pridelku in kakovosti ječmena so se z drobnim zrnjem razblinile, zato bo žetev največ povprečna, napoveduje stroka. Razlog, zakaj tako, je verjetno potrebno iskati v vročinskem valu, ki je zrnja marsikje »izpila«. A povsod vendarle ni tako slabo.

Upati je, da se s slabšo letino ne bodo razblinile tudi velika pričakovanja odkupne cene pšenice.

Komisije za odkup in prodajo žit za pšenico predlaga:

330 €/t za C razred oziroma krmno (do 11,4 % beljakovin)

350 €/t za kakovost B2 (od 11,5 do 12,4 %)

370 €/t za kakovost B1 (od 12,5 do 13,9 %)

390 €/t za kakovost A   (nad 14 %)

410 €/t za kakovost A+ (nad 15 %)

Odkupna cena ječmena

Pričakovanja o višini odkupne cene, ki naj bi jo odkupovalci ponudili našim pridelovalcem, so se z nizko hektolitrsko težo (kilogramov v 100 litrih zrnja), razpočila kot milni mehurček. Mnogi kmetje so prepričani, da je nizek hektoliter samo priročni izgovor za nizko ceno. Cene so odkupovalci uradno objavili šele v začetku prejšnjega tedna, torej skoraj po tednu dni žetve in odkupa.

Nekateri odkupovalci so ječmen glede na hektoliter razdelili v tri razrede in na ta način objavili tudi tri različne odkupne cene.

260 €/t do 280 €/t je odkupna cena ječmena.

Pričakovana je bila enotnih 300 €/t.

Edi Špilak iz podjetja Agrocorn, ki je največji slovenski trgovec z žiti, nam je potrdil slabo kakovost. »Od doslej prevzetih 3.000 ton je v povprečju hektoliter 61,85 kilograma. Lani, ko je bil tudi slab, je bil 63,3 kilograma,« pravi. Pri običajni letni je hektolitrska teža okrog 65 kilogramov. Podobno nizka je masa ječmen tudi pri drugih pridelovalcih. Temu primeren je tudi hektarski pridelek – okrog 6,5 tone.

Da bi šli pridelovalcem čimbolj naproti, so v Agrocornu oblikovali tri odkupne razrede – hektoliter do 60, do 63 in 64 kilogramov in nad in tri cene – 260,  270 in 280 evrov za tono. Družba Panvita, ki odkupuje ječmen za potrebe svoje tovarne krmil in računajo, da ga bodo iz lastne in kooperantske pridelave ter drugega odkupa skladiščili do 5.000 ton, ima mejo za hektolitrske razrede do 63, do 66 in nad 66 kilogramov, cene pri njih pa so za pogodbene pridelovalce po toni 265, 270 in 280 evrov. Za nepogodbene pa po toni 5 evrov manj.

Družba Reiffeisen-Trgovina je nastavil izhodiščno odkupno ceno 280 evrov pri hektolitrski teži 65 kilogram, potem pa za vsak kilogram nižjo težo 2 evra po toni manj. Družba krmil Jata- Emona, tako kot Reffeisen z več odkupnimi mesti po Sloveniji, in kmetijske zadruge v SV Sloveniji odkupujejo ječmen po enotni ceni 270 evrov/tono.

Nekateri gospodarske družbe kot odkupovalci ječmena so cene po nekaj dnevih odkupa v začetku prejšnjega tedna znižali, drugi pa zvišali. Borza da je kriva za to, pravijo.

620-630 €/t je odkupna cena oljne ogrščice.

Pričakovana je bila 700-720 €/t.

Kako bo s pšenico?

Danilo Rihtarič, direktor KZ Radgona je prepričan, da se cena tone pšenice za krmo letos ne bo začela z enako ceno, kot jo sedaj kupci ponujajo za ječmen, pač pa bo ta vsaj 300 evrov. Prejšnja leta  je bila cena krmne pšenice od ječmena po toni višja od 5 do največ 10 evrov. Lani so denimo za krmno pšenico odkupovalci plačevali enako ceno kot najboljši odkupovalci za ječmen, torej 170 evrov. Takrat je večina ječmen plačevala po 160 €/t.

Prvi izvoz nekaj deset tisoč ton lanskih zalog pšenice iz skladišč v Ukrajini  po ladji v Turčijo pa pomeni nevarnost, da bodo zadnji čas stabilne borzne cene pšenice načete, pa dodaja Štefan Kranjec iz RWA Slovenija (Agrosaata), z okrog 50 hektarji sicer tudi sam med večjimi prekmurskimi tržnimi pridelovalci strnih žit in koruze. Razumljivo namreč je, da cena zaradi velike ponudbe pada. Zaradi pomanjkanja skladiščnih zmogljivosti je ta pri nas vselej najnižja prav v času žetve.

Nihče od naših odkupovalcev na glas še ne razmišlja o odkupni ceni pšenice. Vsi čakajo, kaj bodo v prihodnjih dneh pokazale borze. Čim dlje bodo odkupovalci čakali z objav cen, tem nižja bo za pridelovalce.

290 €/t za krmo, 310 €/ za B2, 330 €/t za B1, 350 €/t za A in 380 €/t za A+ razred naj bi bila neuradno odkupna cena pšenice.

Poziv mlinom 

Da bi čim več odkupljene pšenice (tudi) letos ostalo v silosih naših mlinov, je prejšnji teden Komisija na naslove petih največjih slovenskih mlinov – Žito, Mlinotest, Mlinopek, Korošec in Katić, poslala  poziv o odkupu teh količin.

Kot so zapisali, so se za to odločili, ker je pomemben deležnik v žitni verigi – agroživilska zbornica ostale podpisnice leta 2010 Dogovora o boljšem delovanju slovenske žitne verige  lani obvestila, da ne bo (več) sodelovala pri oblikovanju modela odkupa na trgu s slovenskimi žiti. Pridelovalci in odkupovalci znotraj KGZS, zadružne zveze in sindikata kmetov so namreč »… še naprej pripravljeni z vami sodelovati in ponuditi v Sloveniji pridelana žita. Zato vas vabimo, da pristopite k bilateralnim poslovnim dogovorom z organizatorji odkupa.«  

O lanskem in letošnjem dogajanju v okviru žitne verige, sklepih letošnjih sestankov (z zadnjega, 22. junija, smo obširno poročali v prejšnji številki Kmečkega glasa), pa so obvestili tudi kmetijsko ministrico Ireno Šinko. Pozvali so jo k čim prejšnjemu sestanku z njo.

O dogajanjih pri žetvi sta bila obveščena tudi predsednik Vlade in gospodarski minister.

Izigravanje borzne cene

Ni prvič, da se trenutna dogajanja ob žetvi pri nas izkrivljajo. Spomnimo se samo časov, ko je imela borzna cen pšenice nizke vrednosti. Takrat so se nanjo slovenski mlini takoj »obesili« in zatrjevali, da več od nje domačim pridelovalcem zaradi nevarnosti, da bi potem nemara zaradi cenenega uvoza sami zabredli v likvidnostne težave, pač ne morejo plačati.

Sedaj se je obrnilo. Da tako visokih borznih cen našim pridelovalcem pač ne morejo priznati zaradi »specifičnih« razmer na slovenskem trgu z žiti, pravijo mlinarji.

Vselej so pri oblikovanju cene odkupa mlini namerno prezrli, da je potrebno k borzni ceni dodati še strošek prevoza, ki za 25 ton za kamion po kilometru trenutno znaša najmanj 1,60 evra. In da borzna cena med žetvijo ni enaka terminskim zakupom ali borzni po žetvi.  

Ponekod so že prevzeli prve tone pšenice. Kakovost ranih sort je nad pričakovanji: 13 % in več beljakovin, hektoliter je nad 80 kilogramov.