Že država dobi od kilograma kruha, ki je v trgovini 3,11 evra, več, kakor pa kmet za pšenico. Pri ceni kruha 5 evrov je davek kar  2,5-krat večji.

V prejšnji številki smo z več zornih kotov predstavili, kolikšen je vpliv cene pšenice na kruh in moko. Prišli smo do zaključka, da neznaten in je  vedno manjši, kar pomeni, da odkupna cena pšenice – razen zaradi izrednega dogodka lani – stagnira, drobnoprodajne cene moke ter izdelkov iz nje pa v  trgovinah letijo v nebo.

Že pred leti, ko smo se lotili podobne teme, je dr. Aleš Kuhar, agrarni ekonomist z ljubljanske biotehniške fakultete  omenil termin »mlinski kamen kmetijskih cen«. To, da je specifika za tiste homogene kmetijske surovine, ki se jih  kljub njihovi različni kakovosti težko diferencira. To velja najbolj prav za pšenico. Zato  se pomen njene kakovost, ki ima ob odkupu na ceno velik vpliv, od mlinov naprej izgubi. »Če bi bile vezi med pridelovalci in mlini ter potem naprej do pekov in trgovcev trdne in vzpostavljene, bi imela pšenica v končni ceni kruha drugačen položaj,« je takrat poudaril. Dr. Kuhar je še dejal, da je vstop Slovenije na globalni trg pomenil veliko korist za mlinarje in so krajšo potegnili kmetje kot pridelovalci pšenice. Zmožnost pšenice za skladiščenje in zaradi njene vrednosti transport na dolge razdalje je namreč velika, zato to dejstvo mlini koristijo že od odkupa ob žetvi naprej.

Prepad se bo še poglobil

Nekoč so goljufive peke že kaznovali z namakanjem v Ljubljanici. Nekaj podobnega je za splošno znižanje teže blaga na enoto, tudi kruhov, žemljic in drugih pekarskih izdelkov – z namenom večjih zaslužkov – predlagal Franc Štih iz Noršincev pri Ljutomeru, ki je z več kot 100 hektarji eden večjih zasebnih pridelovalcev pšenice pri nas.

Svetle prihodnost tistih, ki na Slovenskem pridelujejo pšenico kot ključno surovino za pšenično moko, zaradi nehomogenosti v verigi od kmeta do trgovca ni na obzorju.

Glade na ohlajanje gospodarstva v Evropi in posledično manjše kupne moči prebivalstva kmet Slavko Trstenjak sicer napoveduje tudi možnost pocenitve kruha in ostalih produktov iz pšenične moke, »ker se bodo velike zaloge pšenice v Evropi morale porabiti. Zato se cena pšenice in moke ne bo bistveno zvišala, razen za strošek skladiščenja in prevozov.«

»Zaradi krčenja števila produktov pa bodo kljub nekoliko nižjim prodajnim cenam peki in trgovci obdržali visoke dobičke. In živeli bomo še naprej srečno do nove žetve v upanju, da bo kaj drugače. Vendar ne bo.«

Kdo ščiti potrošnika?

V okviru razprave o škodi v kmetijskem sektorju zaradi nedavnih vremenskih ujm so državni svetniki izpostavili hude cenovne pritiske, s katerimi se sooča slovenski kmetijski sektor. Vladi so zastavili tudi vprašanje, kdo ščiti slovenskega potrošnika, ko na trgu odkupne cene kmetijskih izdelkov vztrajno padajo, maloprodajne cene pa ostajajo nespremenjene ali se celo višajo. K letošnji inflaciji je namreč največ prispevala rast cen hrane na trgovskih policah.

Trgovske verige tako dramatično povečujejo dobičke na račun kmetov in potrošnikov, kar ni pošteno, zato je nujno ukrepanje države.

V sedanjih negotovih gospodarskih razmerah je nujno, da vsi akterji v prehranski verigi prispevajo svoj pošten delež in da država zaščiti tako slovenskega potrošnika kot tudi kmeta, pridelovalca hrane, je povedal Branko Tomažič, predsednik Komisije za kmetijstvo pri Državnem svetu RS.

Za povprečno mesečno plačo smo v Sloveniji dobili kilogramov…  (Vir: SURS)

(*) junij 2023

(1) črni kruh