Suša in visoke temperature so razlog, da se je žetev koruze za zrnje pri nas že začela. To je eden najzgodnejših terminov za spravilo tega žita doslej. Prvi hektarski pridelki s prodnatih tipih tal so zelo skromni, vsega od 2 do 5 ton; tam, kjer pa koruza ni čutila tolikšnega pomanjkanja vlage, pa so naželi tudi 10 ton in več. Zaradi predčasne zrelosti je vlažnost zrnja zelo nizka, tudi 18 %, drugod se giba od 23 do 25 %. Ivan Brodnjak s KGZ Ptuj pravi, da na prodnatih tipih tal kmetje z žetvijo nimajo kaj čakati, saj je zaradi manka vlaknin v rastlini, ki se je zaradi suše in visokih temperatur zadnji mesec dobesedno posušila, koruzišče zelo občutljivo na veter, v primeru neurja pa bi se povsem polomilo.  

Odkupovalci odkupne cene koruze še niso objavili, čeprav odkup že poteka. Edi Špilak iz Agrocorna v Turnišču, kjer so doslej prevzel 50 ton, pravi, da bo ta po vsej verjetnosti okrog 220 €/t za vlažnost zrnja pri 25 %, kar preračunano na suho (14 %), pravi znaša 320 evrov. Tako velik razkorak upravičuje z enormno rastjo cen energentov, ki poganjajo sušilnice.

Spomnimo: lani je tona koruze ob 25-odstotni vlažnosti zrnja znašala od 165 do 175 evrov, ob 14-odstotni vlažnosti pa od 215 do 220 evrov. Letina 2021 je bila med najboljšimi doslej (2016, 2018, 2019, 2021), saj je bil hektarski pridelek koruze za zrnje 9,4 tone, za silažo pa 42,9 tone. Rekordna letina koruze je bila 2020 – 10,8 tone zrnja in 49,8 tone silaže.