Lep primer, kaj je mogoče doseči z jekleno voljo in preudarnimi odločitvami, so Časarjevi. Tri generacije so bile namreč dovolj, da se je kmetija iz tipične male prekmurske preobrazila v evropsko primerljivo poljedelsko. Tako po velikosti, kakor opremljenosti.

Nosilec kmetije je že od leta 2003 Roman, ki jo je prevzel od očeta Viktorja, ki je bil deset let pred tem še zaposlen. Polna zaposlitev na zemlji je bila razlog, da je Roman nadaljeval z njeno načrtno posodobitvijo in specializacijo. Do lani je bila to poljedelsko-prašičerejska kmetija. Tržne razmere so bili razlog, da so sicer sodobne prašičerejske hleve z zaključeni krogom pitanja 500 prašičev v turnusu in 40 plemenskih svinj v sosednjih Ivancih (začasno) zaprli.

Pri svojih številnih pomembnih odločitvah ima Roman ob upokojenih očetu Viktorju in mami Šariki ves čas vso podporo tudi pri družini – ženi Mariji ter otrocih – hčerki Ines, študentki psihologije, ter sinu in osnovnošolcu Niku.

Do najboljših odločitev

Ob predaji je bila želja očeta, da se kmetija s pametnimi odločitvami, s sodobnimi prijemi pri obdelavi zemlje, posledično s tem pa tudi s kakovostnimi pridelki in z najvišjimi hektarskimi donosi, mora razvijati. Vse to brez nagovarjanja države, dodaja.  »Človek se mora sam odločiti, da bo kmet. Mimo evropskih razpisov, ki so marsikoga premamili. Predano kmetovanje je način življenja, ki ne pozna ure in ne dneva, dostikrat pa tudi praznikov ne. »

Danes veljajo Časarjevi za eno od najnaprednejših poljedelskih  kmetij. Tako po načinu kmetovanja, kakor opremljenosti. Pridelujejo klasične poljščine  – od pšenice in koruze do oljnic in stročnic. Številne izkušnje, katera sorta in semenarja na območjih, kjer obdelujejo zemljo – in to so tudi razdrobljene parcele, tudi do deset kilometrov daleč, najbolj uspeva, pa so si pridobili tudi kot dolgoletni poskusniki. V različnih časovnih obdobjih številnih semenskih hiš. »Ko imaš v nekem času več semenskih hiš na eni parceli, najbolj spoznaš vse prednosti in mogoče tudi slabosti hibridov, tako, da smo iz teh praks vzeli najboljše.«  

Potem, ko so se v Mlajtincih kot podnajemniki v s slamo krito cimpračo male kmetijice znašli njegovi stari starši, zidali od hiše do hlevov,  jo je v vsej pogledih občutno nagradil njegov obče. Danes na kmetiji premorejo ves strojni park sodobne poljedelske kmetije, od mehanizacije za konvencionalno do ohranitvene obdelave tal, tri traktorje v skupni moči 530 konjskih sil, ter univerzalni žitni kombajn z dvema adapterjema. Ob 1.200-tonskem skladišču za žita so kupili tudi sušilnico. Če se lastniki zemlje, katere so zakupniki, odločijo za prodajo, jo odkupijo. Tako so lastniki že polovice vseh  površin, ki jih obdelujejo.

Vsa žita ob žetvi končajo v lastnih silosih.

Prisegajo le na sadove svojega dela

Kot poudarja sogovornik, tudi njim na poti k sedanjem obsegu nikoli ni bilo lahko. Ni bil deležen ugodnosti različnih oblik sofinanciranja z razpisi v okviru PRP, torej podporo svojih investicij z domačimi in evropskimi sredstvi, saj starostno ni sovpadal s temi pogoji. Kot kaže, tudi sin Nik, bodoči prevzemnik, sedaj še osnovnošolec zaključnega razreda, potem bo šolanje nadaljeval na kmetijski šoli, generacijsko ne bo deležen morebitne ugodnosti  bodočih (mladih) prevzemnikov.

Trije mušketirji (od leve): Viktor, Roman in Nik.

»Na to se nismo nikoli ozirali. Niti ne na to, da smo pri skupaj več krat po sto tisoč evrov vrednih naložbah v posodobitev strojnega parka – od škropilnice in drugih priključkov za kakovostno obdelavo tal, in kmetijskih strojev, na evropskih razpisih kandidirali  le 3-krat,« pravi Roman. Neposredno s strojnim parkom je povezan le podrahljalnik. Rolomat za namakanje in po enajstih letih ogrevanja s toplotno črpalko lani tudi samooskrbna elektrarna za ogrevanje stanovanjske hiše, sta drugi podprti investiciji.

Da vedno stavijo le na sadove svojega dela, saj se pokrivajo tako daleč, kakor v danem trenutku seže odeja, bo smiselnost  njihovega kmetovanja tudi v prihodnje – brez velik enkratnih investicij, pač pa sprotnih glede na potrebe in amortizacijsko dobo. In seveda vremena ali letin. Prav slednje močno vpliva na to, pravi Roman, ali če se posamezno leto  odločiti za ohranitveno obdelavo tal. Ta po njegovih izkušnjah namreč ni primerna za vse tipe tal, ki jih obdelujejo.

Viktor Časar o velikosti kmetij: »V naravi ne živijo samo veliki ptič, temveč tudi manjši in mali. Vsak opravlja svoje poslanstvo. Samo tako je narava uravnovešena. Tako je tudi v kmetijstvu.«

  Čas je denar, zato eden žanje, drugi odvaža pridelek, tretji mulči.

Bioplinarna

»Nikakor ne vzdrži teza, da če druge ne gredo, da tudi naša ne bi šla. Mi nismo imeli nobene povezave s ključem financiranja investicije slovenskih ali tujih bank,« poudarja Roman, potem, ko ga spomnimo na čas, ko je pred približno desetletjem in pol bila njihova ideja, da bi na severovzhodnem delu katastrske občine zgradili lastno bioplinarno. Tako s strani krajanov, kakor bližnjega zdravilišča Moravske Toplice je namreč ideja naletela na velik odpor. Potem, ko je v tem času večina različne nosilce bioplinarn v Pomurju zaradi neposrečenega ključa financiranja končala v stečaju, danes na to zgodbo Roman gleda enako, kot takrat predhodnik.

Z umnim kmetovanjem do rekordnih pridelkov.

Oče Viktor, ob številnih dosedanjih funkcijah – od predsednika krajevne skupnosti, občinskega svetnika, člana sveta zavoda Biotehniške šole Rakičan, danes podpredsednika Strokovnega odbora za poljedelstvo pri KGZS in obočne enota KGZS Murska Sobota, poudarja, da je bila pri njihovi več kot milijon evrov vredni investiciji že takrat načrtovana tudi fotovoltaika z dvojnimi paneli. Kjer se zmeraj eni pod zemljo hladijo. Takih še danes v Sloveniji ni. V  načrtu je bila takrat tudi predelava slame, kjer bi – pravita, iz ene tone slame pridobi 200 litrov nafte, 100 litrov destilirane vode in 80 kilogramov soli za komunalne namene.  »Bioplinarna bi služila tudi  za potrebe predelave odpadkov v občini in okolici toplic v zeleno energijo,« poudarja Viktor, sin Roman pa dodaja, da v življenju – če ti je žal ali ne, zmeraj moraš najti pravo rešitev za naprej.

In Časarjevi so jo našli.

  Na nekaj hektarjih pridelujejo tudi buče za olje.