Skorajšnje predstavitve posodobljenega modela  točkovanja kmetij na območjih z omejenimi dejavniki (OMD) kmetovanja in ga je pripravil Kmetijski inštitut Slovenije, bodo zagotovo burne.

Po primerjalnih izračunih, o katerih bomo podrobno pisali v prihodnjih dneh, naj bi krajši konec potegnile kmetije z OMD območij na nižji nadmorski višini (pod 500 metrov), torej prvenstveno z gričevnatih območij Haloz, Kozjanskega, Slovenskih goric in Goričkega, v manjšem obsegu.pa tudi drugih.  Iz novega točkovanja so namreč med drugim izvzete strmine in nakloni, v sedmih razredih je za vsako leto novega programskega obdobja od 2023 do 2027 prisotna  diferenciacija vrednosti točke (več jih kmetija ima, višja bo njena vrednost), za kmetije s površino nad 50 hektarji je uvedena degresija, na višino plačil pa vpliva tudi prisotnost travojedih GVŽ na travinju na kmetijsko gospodarstvo.

Kot so izračunali na KGZ Ptuj, naj bi  kmetje predvsem v Halozah po trenutnem modelu v povprečju na hektar izgubili od 30 do 60 evrov oziroma bi se jim dosedanja OMD plačila zmanjšala tudi za 70 % in več.  Kmetije na nadmorski višini nad 500 metov pa naj bi na hektar po novem pridobili med 100 do 250 evri.

Pomisleki:

• največ bodo izgubile kmetije z večjim deležem površin z večjimi nagibi. Stroški pridelave so na teh površinah občutno višji, zato so posledično te kmetije nekonkurenčne ostalim,
• , bo prišlo do še večjega opuščanja trajnih travišč in nasadov (vinogradov), kar to imelo za posledico dodatno zaraščanje kmetijskih površin,
• sprememba Zakona o trošarini izključuje  možnost povračila za rabo kmetijske mehanizacije z bencinskim motorjem, ki se v veliki meri uporabljajo na strmih terenih za spravilo krme in v gozdovih (motorne kosilnice…). 

Sami so se organizirali

Mladi haloški kmet Gregor Kolar, pri KGZS predsednik strokovnega odbora za gorsko višinska območja, OMD in agrarne skupnosti je na protestu na Ptuju pojasnil, da so se obupani kmetje,  ki so jim bile točke odvzete po krivičnem, za to samoorganizirali.  »Določene kmetije bi po novi metodologiji izgubila od 300 do 400 točk, kar v denarju pomeni nekaj tisoč evrov manj.« To pa še ni vse, je dodal, saj naj bi  nadomestilo po novem prišteli k davčni osnovi in bi bili kmetije zaradi tega uvrščene v višji dohodninski razred, s tem pa izgubile pravice do socialnih transferjev.

Če bo novi sistem točkovanja obveljal, je tudi Viktor Furman, nosilec večje kmetije iz Dobrine pri Žetalah, usmerjene v prirejo mleka in gozdarstvo,  pred dilemo, kako naprej. Otroci namreč kmetije pod takšnimi pogoji, ki bodo dodatno odžirali njeno rentabilnost, ne bodo prevzeli. »Izenačeni bomo z ravninci, ki imajo veliko boljše pogoje kmetovanja,« je izrazil bojazen.

Tudi tajnik SK Žetalanec Izidor Štajnberger je poudaril, da bodo v tem primeru najkrajše potegnili srednje kmetije na mali nadmorski višini in z velikimi nakloni zemljišč. Na 30 hektarjih, ki jih imajo Štajnbergerjevi v zakupu od nekoč štirih kmetij, so usmerjeni v prirejo mleka. Zaradi strmin določenih območij sploh ne pasejo in jih raje kosijo. Tudi pri njih bo težava z nasledniki, saj se nihče od treh otrok ni odločil za prevzemnika. »Investirali smo v nakup kmetijske mehanizacije za lažje delo na strminah, sedaj pa to,« je ostal brez besed. Opozoril je še, da se bo populacija divjadi v primeru opuščanja dejavnosti kmetovanja v še bolj zaraslih Halozah samo še stopnjevala in bodo zaradi večjih populacij slej ko prej  na udaru tudi nižinska območja.

Izračuni brez temeljitih analiz

Tihi protest kmetov, za katerega ni vedel niti direktor KGZ Ptuj Andrej Rebernišek, ga osebno ni presenetil. Ko so namreč naredili analizo z izračuni, kakšne bodo za površine na nižji nadmorski višini z velikimi nakloni terena posledice novega točkovanja, je protest logična posledica, je poudari. 

»V javni obravnavi ni bilo nikoli jasne opredelitve, kaj bo z OMD točkovanjem in ni bilo možnosti dajanja pripomb. Na to smo pogosto opozarjali. Mislim, da je glavna težava v nespretni pripravi takšnega dokumenta in verjetno ni nihče naredil temeljite analize, kaj bodo spremembe imele za posledico v naravi,« je dejal, prepričan, da je to posledica administrativnega odločanja.

Pomislek, da so za takšno stanje morda krivi ravninski kmetje, ki da so pri tem delali s figo v žepu,  pa je prejšnji predsednik ptujske enote KGZS Milan Unuk odločno zavrnil. »Ves čas smo si neuspešno prizadevali, da morajo Haloze s ciljem razvoja tega degradiranega območja dobiti poseben razvojni zakon, kot Pomurje.  Uspeli smo le v tem, da so si politiki ogledali stanje v naravi in se o tem začeli pogovarjati.«

»Nikakor ne morem sprejeti očitka, da smo se enostransko zavzemali za nižinske kmete in ne tudi za hribovske,« je podčrtal in priznal, da imajo Haloze nekaj dobrih projektov. Da jih ne izvajajo množično pa da je delo kriva politika, pa tudi nekateri Haložani, ki ne sledijo uspešnim praksam kolegov.

Sklepi s seje OE KGZ Ptuj, ki je sledila protestu, ki so ga v znak nezadovoljstva nad novim točkovanjem kmetij na OMD pripravili kmetijski ministrici Ireni Šinko, ki se je omenjenega sestanka udeležila:

1. Svet OE KGZS Ptuj predlaga, da se v načinu točkovanja kmetijskih gospodarstev, ki imajo kmetijska zemljišča v OMD, na novo ovrednoti točke za nagib kmetijskih površin.

2. Svet OE KGZS Ptuj predlaga, da se v zvezi s točkovanjem kmetijskih gospodarstev, ki imajo kmetijska zemljišča v OMD, opravi terenski ogled Haloz z ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ireno Šinko.

3. Svet OE KGZS Ptuj predlaga, da se zagotovi možnost povračila trošarine tudi za bencin za pogon kmetijske mehanizacije.