Ob letošnjem občinskem prazniku Občine Črenšovci je Marija Hren iz Srednje Bistrice prejela občinsko priznanje in sicer za delo na področju družbenega dela in prispevek k boljšemu kvalitetnemu življenju v Občini Črenšovci. Sicer pa je Marija Hren vsestransko aktivna na področju kulinarike, na kulturnem področju, na ohranjanju starih ljudskih običajev, ki vse bolj tonejo v pozabo. Že vrsto leto pa Marija prosti čas namenja vzgoji zelišč na svojem domu za lastno uporabo, iz katerih pripravlja zeliščne čaje, namaze, tinkture, sirupe, razne zeliščne kreme in druge izdelke. Pred leti, ko je še delovalo Turistično društvo Bistrica je Marija vrsto let sodelovala na Mlinarskih dnevih ob reki Muri v Kantini v Srednji Bistrici pri peku kruha in langašev. Svojčas pa je tudi sodelovala v kulturnem društvu Ferdo Godina Bistrica s prekmurskimi skeči.

Marija je celo življenje ostala doma na kmetiji in se posvetila kmečkim opravilom. Rodila se je v kmečki družini. Na kmetiji je za družino pripravila doma pridelano hrano za preživetje. V krušni peči je pekla kruh, pripravljala mlevske izdelke iz doma pridelane moke.

Še vedno ima rada domačo kulinariko, katero je podedovala po mami. Ko je bila majhna se je rada sukala v kuhinji in veselo vrtela kuhalnico. Tako ima še vedno najrajši »kmečki« jedilnik. Ne mine dan, da ne bi kuhala in pekla domače prekmurske jedi, kot  je bograč, bujta repa, kislo zelje s fižolom, dödoli, prekmurska gibanica, razni zavitki, makove in orehove pogače, jedi iz koruzne moke in jedi iz kvašenega testa.  

Ponosna je na zeliščni vrt, kjer raste čez 100 vrst zdravilnih zelišč

Marijo pa najbolj veseli pridelovanje zelišč, kajti doma na vrtu ima zasajenih čez 100 vrst zdravilnih zelišč, skupaj z možem Antom pa se večkrat podata k reki Muri, na bližnje travnike in gozdove, kjer nabirata raznovrstna zelišča. Največ zelišč pridela doma na domačem vrtu, kajti setev, okopavanje in negovanje zelišč ji vzame veliko prostega časa, in kot pravi jo to delo veseli, saj za vsako bolezen raste rožica ali zelišče. Marija se je torej že vrsto let vrača nazaj k naravi in k pridelovanju zelišč. Na njenem vrtu rastejo in cvetijo zelišča, kot je kamilica, rožmanin, melisa, meta, lučnik, vinska rutica, preslica, šentjanževka, plavica, lan, konoplja, hermelika in še veliko vrst drugih zelišč. Z leti je Marija postala pri pridelovanju zelišč in izdelkov iz njih prava mojstrica, saj, kot nam je povedala vsako zelišče zelo dobro pozna in sicer za kaj se uporablja.

Tako ob reki Muri nabirata japonski dresnik, čemaž, breg in druga zdravilna zelišča. Ko zelišča dozorijo jih na soncu ali v senci posuši in nato se začne postopek, ko vsako zelišče posebej očisti listje, steblo ali seme, katero potem shrani v posebne posode. Iz njih pa potem izdeluje razne zdravilne čaje, sirupe iz smrekovih vršičkov čaj iz bezga, mazila, olja, namaze, tinkture in podobno. Marija se rada povezuje tudi drugimi pridelovalci zelišč, kjer izmenjajo svoje mnenje o zelišču ali pa si zelišča podarijo ali zamenjajo.

Že vrsto let sodeluje s svojimi doma pridelanimi zeliščnimi čaji, veliko let s svojim zeliščnim čajem sodeluje na Dobrotah slovenskih kmetij na Ptuju. Tako je že trikrat prejela zlato priznanje, lansko leto pa je spet dala na ocenjevanje doma pridelani zeliščni čaj za dobro počutje in prijela je znak kakovosti, nakar je nadvse vesela in ponosna, saj se ji je večletni trud pridelovanja domačih zelišč poplačal z odličjem znak kakovosti. Njena sestavina, za zeliščni čaj za boljše počutje vsebuje pet vrst zelišč in sicer meta, melisa, bezeg (cvet), citronka in timijan. Ta čaj je dober za virusna obolenja, kot je prehlad, gripa, angina in dober je dobro počutje in boljše spanje.

Napisala je knjigo z naslovom Moja herbija

Marijina želja je bila in je še, da bi se za prihodnje rodove ohranila stare običaje, ki so se ohranili na vseh treh Bistricah ob reki. V svojem dolgoletnem življenju je marsikaj doživela od otroštva do sedaj ko ima že 64 križev življenja, se je odločila, da bi spomine iz  njenega otroštva, kmečka opravila in običaje na vasi je začela vse te svoje spomine zapisovati.

Ko je vse zbrala skupaj s črno belimi in barvnimi slikami se je odločila, da bo izdala knjigo v samozaložbi, ki ji je dala naslov »Moja herbija«. V njeni knjigi bo širok zapis na njeno otroštvo, z zapisi in spomini na različna, žal, danes že pozabljena kmečka opravila na polju in doma na domačiji. Oranje s kravjo vprego, okopavanje na njivi z motiko, ročna setev strniščnih žit, ročna košnja pšenice in rži s ročnimi kosami, potem mlatitev z mlatilnico, ročno žaganje drv, ročno pranje perila in oblek, klepanje kose, ročno luščenje koruze, trganje koruze, luščenje bučnega semena, česaje perja, miklavževanje, Lucijno, pletenje košar iz šibja, phanje maka,  oblačanje prekmurskega pozvačina za gostijo.

Marija je v svoji knjigi  »Moja herbija » čas zavrtela za nekaj desetletij nazaj, kjer je na nek način zanamcem ohranila spomin na nekdanja opravila in običaje. Še danes vedno Marija rada svojim vnukom večkrat obudi in prikaže stari kakšen stari kmečki običaj.

Jože Žerdin