Že V najboljšem primeru le ponovitev lanskih odkupnih cen, ko so pridelovalci po hektarju beležili več kot 500 evrov izgube

Čeprav je vreme ves maj zelo nestanovitno in razen temperaturnega ekstrema sredi aprila, ko je bilo 30 stopinj, je  do poletnih temperatur še daleč. A se lahko hitro spremenil. Upati je, da do žetve ne bo vročinskega vala, kar bi na dozorevanje zrnja v klasih kvarno vplivalo.

Vegetacija žit v letošnji rastni sezoni je v primerjavi s prejšnjimi leti zgodnejša, tudi od 10 do 14 dni, kar v primeru suhega in toplega junija napoveduje, da bi se žetev ječmena lahko začela že okrog 20. junija, pšenica pa že konec meseca.

Nadpovprečno toplo

Glavni razlog za to so visoke temperature, in to od februarja do aprila (v februarju so bile v primerjavi z letom 2023 v povprečju višja za kar 4,6 °C), pojasnjuje mag. Boštjan Ferenčak s KGZ Murska Sobota, območja, kjer je po tradiciji zasejanih največ strnih žit (tudi lani čez 23.000 ha, od tega dobrih 14.000 ha pšenice). Zaradi mile zime se rast ni prekinila niti pozimi; glede letošnjih spomladanskih padavin pa sogovornik dodaja, da so te bile kljub nekaj nalivom v maju precej ugodno razporejene.   

»V primeru, ko zgodaj spomladi hitro nastopijo visoke temperature, se žita več ne razraščajo in preidejo v generativno fazo,« pravi, posledično so taki posevki redkejši in z manjšim številom sekundarnih poganjkov, v kolikor se niso razrasli v jesenskem času. »To velja predvsem za pozno sejana žita. Zaradi tega danes opažamo, da imajo določeni posevki žit manjše število rastlin na kvadratni meter.«

Solidni pridelki

Zgodnja vegetacije je bila tudi razlog, da so se prej kot običajno tudi na posevkih pšenice pojavile bolezni – pšenična listna pegavost in žitna pepelovka, na ječmenu pa ob mrežasti pegavosti tudi listni ožig, ki pa so jih pridelovalci s pravočasnim tretiranjem uspešno odpravili.

»Žita, ki so bila v jesenskem času posejana v optimalnem terminu in so bili v spomladanskem času v njih pravočasno opravljeni vsi agrotehnični ukrepi (česanje posevkov, dognojevanja, varstvo pred pleveli, boleznimi in škodljivci) ocenjujemo, da so trenutno v dobri kondiciji in v njih lahko pričakujemo solidno letino,« pojasnjuje  in dodaja, da le pod pogojem, če se bo tudi v fazi polnjena klasov z zrnjem in zorenja nadaljevali ugodni vremenski pogoji, brez temperaturnih ekstremov.

Letošnja žetev bo zgodnejša kot običajno. Prvi ječmeni so že začeli rumeneti, tako da ob zmernih temperaturah v času zorenja pričakuje, da bo žetev vsaj za 10 dni zgodnejša.

*pšenica in pira

¹  Izračun Kmetijskega inštituta Slovenije (ob pridelku 6 t/ha, leta 2010 5,3 t/ha, s spravilom slame)           

²  Prva ocena

Pšenica, Slovenija 1991-2023 (Vir: Statistični urad Republike Slovenije)

Pridelovalci so dobili v povprečju za tono prodane pšenice

187,77 €             leta 2021

314,93 €          leta 2022                    

184,14 €              leta 2023

Pridelki bodo manjši

Poročilo o cenah svetovne ponudbe in povpraševanja v kmetijstvu (WASDE), ki ga mesečno pripravijo medagencijski odbori za ocenjevanje blaga (ICEC) in jih posredujejo analitiki Odbora za svetovne kmetijske napovedi ameriškega kmetijskega ministrstva (USDA) in so sestavljeni iz predstavnikov Službe za kmetijsko trženje (AMS), Službe za ekonomske raziskave (ERS) in drugih,   na svetovnih trgih nakazujejo zvišanje cen pšenice, je povedal član Sektorskega odbora za žita  Slavko Trstenjak.

Kot pravi dober poznavalec razmer na mednarodnih trgih, so vzrok za to neugodne vremenske razmere, ki vplivajo na rastne pogoje nove letine. »Sušne razmere spomladi v Severni Ameriki. jugovzhodni Evropi, jugu Rusije, pa tudi preveč padavin v severozahodni Evropi (Velika Britanija, Francija, severna Nemčija). Samo Evropa zaradi neugodnih vremenskih razmer letos pričakuje od 4 do 5 milijonov ton manj pšenice, vendar še vedno dovolj za njene lastne potrebe.«

Tudi pričakovana svetovna letina blizu 800 milijonov ton, kar je več kot lani, naj po mnenju Trstenjaka ne bi pokrila vseh  potreb po tem krušnem žitu. »Na splošno bo svetovna ponudba nižja, ker se krčijo zaloge starih letin, ko so si nekatere države delale zaloge zaradi korone in začetka vojne v Ukrajini,« še dodaja in ponovi, da pri vsej tej zgodbi nikakor ne kaže prezreti, da so tradicionalni arabski in afriški trg, ki ga je doslej polnila evropska in ukrajinska  pšenica, nadomestila ruska.

Slavko Trstenjak. »Pritisk ukrajinske pšenice  na evropski trg ne bo več tako velik, ker se zaradi suše in okupiranih območij predvideva nekaj milijonov ton manj pšenice.  

Terminski zakupi od 255 do 259 €/t

Kot pravi, je cena na francoski blagovni borzi Matif  za novo letino pšenice – terminski zakup za mesec september na dan 16. maj znašala 255 oz.259 € za tono.

Kaj to pomeni za domačo odkupno ceno pšenice? »Verjetni nič. Pogodbenih količin je pri nas malo, zato bodo naši kmetje, ki nimajo skladišč, tudi letos primorani prodati pšenico v času žetve, ko je cena najnižja. Zaloge poceni pšenice iz Ukrajine so še vedno velike, naši mlini in silosi pa so v večini v tuji lasti. Mi pa v Sloveniji živimo v prepričanju, da nam tuji lastniki živilsko predelovalne industrije ne morejo odnesti nikamor. A se po 18 letih od zaprtja tovarne sladkorja v Ormožu res nismo ničesar naučili?«

Vsaj 200 €/t

O razmerah na trgu z žiti doma in v EU so že aprila na svojem prvem letošnjem neformalnem srečanju govorili v Komisiji za odkup in prodajo žit, sestavljene s predstavnikov Zadružne  zveze Slovenije, KGZS in Sindikata kmetov Slovenije. Zaradi več kot poldrugo leto trajajočega brezcarinskega uvoza pšenice iz Ukrajine v članice EU – tudi Slovenijo, ter poplave moke na trgih Unije iz te pšenice, so trenutne povprečne evropske cene tega najpomembnejšega krušnega žita na zelo nizki ravni, 190 €/t. Ker je uredba za brezcarinski uvoz podaljšana do 5. junija 2025, bo pridelovalce v EU še kako bolela glava.

Predsednik Komisije Franc Küčan pravi, da bi te po toni tačas borzne cene morale biti vsaj 270 evrov, da bi poten lahko naši pridelovalci pokrili svoje stroške pridelave. Žal so cene že mesec dni pred žetvijo glede na lani kar 40 €/t nižje, kar potrjuje napoved, da bodo tudi letošnje v času žetve zelo nizke. Po analizi, ki smo jo izdelali in objavili ob koncu žetve lani (Kmečki glas 26. julij 2023, št. 30, stran 2), so imeli naši pridelovalci ob pridelku 6 ton krušne pšenice na hektar več kot 500 evrov izgube.

Ob lanski žetvi so bile pri nas odkupne cene za tono pšenice po razredih:

220 €                              premium

200-210 €                       A

180-185 €                       B

165 €                              krma

140 €                              za ječmen 

355-380 €                       za oljno ogrščico

160-200 €                       za rž