Prvi klasi z več kot 24.000 hektarji pri nas najbolj razširjenega strnega krmnega žita so bili požeti že prve dni prejšnjega tedna. Potem je bila žetev na severovzhodu zaradi dežja za nekaj dni prekinjena,  rekordna vročina pa pospešeno zori tudi pšenico in ostale strnine.

Marsikje je zrnje zelo drobno, torej z nizko hektolitrsko maso, zato tudi pridelki niso rekordni. Iz tega je sklepati, da kljub optimističnim napovedim letošnja žetev ne bo rekordna. V luči dogajanj na svetovnih trgih pa bo zagotovo po odkupnih cenah, saj je tona ječmena lani veljala od 160 do 170 evrov.  Ali bodo s cenami odkupovalci sledili priporočilom Komisije za odkup (priporočajo, naj bi ječmen po toni veljal 300 evrov), je še neznanka, saj do konca naše redakcije to še niso objavili.

Je pa že jasno, da priporočena Komisije ne bo dosežena. To je potem tudi slaba napoved za odkupne cene pšenice. Iz zanesljivih virov smo namreč izvedeli, da bo odkupna cena ječmena, pri večini nastavljena v območju od 270 do 280 evrov za tono, nekateri pa naj bi pridelovalcem ponudili še manj.

Še en dokaz, da pri večini zaradi premalo lastnih skladiščnih zmogljivosti  ječmena ne (od)kupuje na dolgi rok. Izjema so mešalnice, ki pa bi si rade svoje zaloge čim bolj napolnile s poceni surovino. V krmnih mešanicah bodo namreč drago osnovno surovino težko unovčili na trgu.