Po predvidevanju  bo letošnja odkupna cena ob 25-odstotni vlažnosti zrnja po toni okrog 120 evrov, lani je bila 110 evrov.

Zgodnejša vegetacija, ki prehiteva od 10 do 14 dni, ter zgodnejše setve obetajo žetev koruze za zrnje že v teh dneh. Koruza je namreč marsikje že v zaključni fazi zorenja, vendar pa to ne kaže posplošiti, saj se ta faza razlikuje od lokacije do lokacije.

Predvsem na lažjih prodnatih tleh je zaradi visokih temperatur v zadnjem obdobju faza zorenja tako napredovala,  da so povsem na mestu pričakovanja, da se bodo prve žetve koruze za zrnje na teh območjih pričele že med 5. in 10. septembrom. Tu visokih pridelkov letos ne kaže pričakovati, pa tudi na drugih območjih bodo zelo različni.

Dobre pogoje je marsikje povozila moča, vse pa potem prizadela vročina

Mag. Boštjan Ferenčak, na KGZ Murska Sobota specialist za poljedelstvo in ekološko kmetijstvo, ugotavlja, da se je letos setev koruze v Pomurju pričela zelo zgodaj (že okrog 5.aprila), saj so bila tla v setveni plasti primerno ogreta.

Tudi na drugih območjih v SV Sloveniji, kamor odpade okrog 60 % vseh površin koruze (za zrnje in silažo), je bila letos posejana zelo zgodaj. »Rane setve pomenijo dolgo vegetacijsko dobo, kar je dober potencial za visoke pridelke,« pa je dodal vodja matične enote javne službe kmetijskega svetovanja KGZ Ptuj Ivan Brodnjak.»Po krajši ohladitvi po setvi lahko rečemo, da je bil vznik soliden vznik. Manj ugodni pogoji so nato nastopili v mesecu maju, ko je obilno deževje povzročilo zastoj vegetacije, na težjih tleh, ko je bilo zaradi preobilice padavin prisotno tudi rumenenje listov, ponekod v depresijah pa je prišlo tudi do propada rastlin,« je Ferenčak opisal pogoje do junija, ko je bila prisotna zelo  intenzivna rast.

Kot je v navadi, julija in avgusta  nastopijo vročinski ekstremi in suša, kar na lažjih in prodnatih tleh koruzo zelo prizadene. To se je zgodilo tudi letos. In to je bil tudi razlog za motnje pri oprašitvi, zato so danes na določenih območjih posevki prazni ali  z zrnjem nepopolni storži.

Od 5 do 15 ton

Ferenčak ocenjuje, da bodo pridelki koruze letos zelo različni in bodo odvisni predvsem od prizadetosti teh posevkov v mesecu maju, še bolj pa zaradi posledic visokih temperatur in pomanjkanja vlage v juliju in avgustu, ponekod pa sta dodatno škodo naredila tudi neurje in toča. »Če za temperature lahko trdimo, da so bile po celotnem območju enako visoke, pa tega ne moremo trditi za padavine, ki so bile pogosto zelo različno – lokalno razporejene. Zaradi tega ocenjujemo, da bo izpad pridelka na lažjih tleh precejšen (ponekod lahko tudi 70 do 80 %), spet na drugih območjih, kjer imajo tla večjo kapaciteto za zadrževanje vlage, pa pričakujemo solidne pridelke.«

Na v Sloveniji drugem najpomembnejšem območju pridelave koruze za zrnje, v Spodnjem Podravju, so pričakovanja podobna, pravi Ivan Brodnjak. Na območju njihovega zavoda, kjer so bile pogoste padavine in ni bilo neurja s točo, pa se pričakujejo zelo visoki pridelki, celo rekordni.

Tudi Timotej Horvat, specialist za poljedelstvo mariborskega zavoda KGZS, pravi, da je vegetacija koruze na njihovem območju v zrelosti za silažo, na nekaterih prodnatih tleh pa je naprej, žetev za zrnje pa se bo predvidoma pričela  po 20. septembru.
Vremenski pogoji so bili tu do poletja podobni kot drugod, večjih sušnih stresov pa na območju njihovega zavoda ni imela, saj so bile padavine s krajšimi vročinskimi valovi skoraj tedensko.

»Po oceni storžev bo letošnja letina povprečna, mogoče na kakšnih predelih malenkost višja. Količinsko bodo pridelki za silažo nekoliko nižji, vendar bodo malenkost boljše kvalitete.«

Pravočasno siliranje

Ker je koruza marsikje hitro »prestopila« primerni prag sušine, so kmetje že pred več kot 10 dnevi začeli s siliranjem. »Količina in kvaliteta silaže je prav tako odvisna od tega, kakšni so bili pogoji, predvsem pa kakšna so tla, kjer je ta koruza rastla,« je poudaril Ferenčak in se po hektarju gibajo od 25 pa vse do 50 ton in več.

Kar zadeva siliranje cele rastline Brodnjak dodaja, da se v izrazito sušnih razmerah ne smemo ozirati toliko na zrelost listov, pač pa na zrelost storža (mlečna črta). »Optimalni čas za siliranje cele rastline je, ko je mlečna črta na zrnu na polovici. Takrat silaža vsebuje 35 % sušine, kar je ugodno za prehrano goveda.«

Določanje ustreznega časa spravila cele rastline koruze za silažo samo na osnovi opazovanja izgleda rastline in predvsem sušenja listov ni primerno, še dodaja strokovnjak KGZ Ptuj in pojasni, da je za večino novejših hibridov koruze za silažo značilen t. i.  stay green effect (zrnje že zori, listi pa so še popolnoma zeleni).

Ker je letina koruze 2024 za 10 do 14 dni zgodnejša od dolgoletnega povprečja, so rane setve in rani hibridi tačas že čez optimalni čas siliranja cele rastline.

Površine so v porastu

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) se po letu 2010, ko so skupne površine koruze (za zrnje in silažo) dosegle le nekaj več kot 62.000 hektarjev, obseg s tem najpomembnejšim krmnim žitom krepi in je lani že presegel 74.056 hektarjev.

Po podatkih iz zbirnih vlog za leto 2024, ki nam jih je posredovala Agencija RS za kmetijske  trge in razvoj podeželja, je letos zasejanih 41.659,4 hektarja glavnega posevka za zrnje, 26.890 hektarjev glavnega posevka za silažo ter 462,9 hektarja neprezimnega (naknadnega) posevka za zrnje in 1.782 hektarjev neprezimnega posevka za silažo, torej skupaj 42.122,3 hektarja za zrnje in 28.672 hektarjev za silažo.

Po podatkih SURS je bilo leta 1991 denimo s koruzo v Sloveniji zasejanih skoraj 87.000 hektarjev, deset let pozneje (leta 2000) pa slabih 75.000 hektarjev.

Površine koruze po posameznih zavodih KGZS in njihovi deleži (VIR: KGZS)

Korelacija med stroškovno in odkupno ceno koruze za zrnje (€/t),  2010 – 2024 (Vir: Kmetijski inštitut Slovenije, Kmečki glas)

(1) Ob pridelki 10 t/ha suhega zrnja (30% vlage v zrnju ob žetvi, sušenje na 14 %)

(2) Ob vlažnosti v zrnju 25 %

(3) Ocena

V letu 2023 so bili povprečni hektarski pridelki koruze: za zrnje 8,8 tone, za silažo pa 39,9 tone.