Prvo opravilo bližajoče se jeseni, ki se je meteorološko začela 1. septembra, astronomska ali koledarska pa bo letos (zaradi prestopnega leta) nastopila 22. septembra,  je obiranje semen iz buč za olje. Nekateri opravilu pravijo tudi »trebljenje« buč.

Najpogostejši prizori je še vedno ročno obiranje, ko se razklanih buč na dvoje na njivah loti posameznik ali skupina ljudi. Tisti, ki imajo večje površini, pa se poslužujejo strojnega obiranja. Med njimi po navadi s t.i. traktorskimi vlečnimi stroji. Vse pogostejši prizor pa so zlasti na severovzhodu Slovenije, kjer je tudi daleč največ površin pod oljnimi bučami, obiranje s posebej za ta namen prirejenim in zelo zmogljivim samohodnim kombajnom. Ta v enem hodu opravi več opravil hkrati, zato predhodna priprava njiv za trebljenje buč (mulčenje trave, spravilo buč v vrste) ni potrebna.

Na takšno prakso spravila bučnega semena, rekli bi torej lahko žetev buč,  že vrsto let prisega tudi Štefan Kranjec iz Martjancev pri Moravskih Toplicah. Letos je oljnim bučam namenil rekordnih 15,5 hektarja njiv, od 70 hektarjev vseh, kolikor jih obdeluje. Pravi, da je letošnja letina oljnih buč od povprečne do dobre, kar pomeni, da hektar buč navrže  okrog 1.500, le redko do 2.000 kg mokrega bučnega semena. Po sušenju, ki pri velikih količinah kajpak poteka v sušilnicah in je pomembno, da se v izogib kvarjenju opravi že nekaj ur po obiranju, pa je pridelek za okrog 500 kg lažji. Kilogram suhega bučnega semena letos velja 3 evre in več; za stiskanje litra bučnega olja pa je v postopku praženja, torej toplega stiskanja, potrebnih do tri kilograme suhega semena bučnic, cena litra bučnega olja pa znaša 15 evrov in več. Za hladno stiskano olje potrebujemo okoli sedem kilogramov suhih bučnic, zato je tudi cena tega olja temu primerna.

Strojne storitve pri kombajnski »žetvi« buč kot edini pri nas  nudi Janko Košar iz Biserjan pri Svetem Juriju ob Ščavnici, ki je prirejen kombajn za ta namen, ki je bil  sprva žitni, pred osmimi leti kupil v Avstriji, in ga še dodelal. Zato vsako leto »požanje« več sto hektarjev njiv oljnih buč.

Med oljnicami so – podobno kot pri oljni ogrščici in soji, zmanjšanje površin deleže budi buče za olje.  Lani so buče rasle na 3.352 ha, kar je za 8 % manj kot v letu 2018. Med leti 2018 in 2017 pa je bilo znižanje površin skoraj 19-odstotno.  Vrhunec je pridelava buč dosegla leta 2010, 6.141 ha in potem spet leta 2016, 5.410 ha. Leta 2017 so buče rasle na 4.500 ha, predlani na  3.650 ha.  

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) naj bi skupna količina suhega semena buč za olje lani znašala približno 2.000 ton, kar je skoraj 30 % manj kot v letu 2018. Povprečni pridelek suhega semena buč naj bi namreč tehtal 0,6 tone na hektar, kar je enako povprečju zadnjih desetih let. Površine, namenjene sončnicam in konoplji za olje pa so se lani povečale. Prve za 21 %, na 350 ha; konoplje za 15 %, na 354 ha.

Po mnenju poznavalcev naj bi bilo oljnim bučam namenjenih približno toliko njivskih površin kot lani, letina za njihovo pridelavo pa zaradi veliko padavin ni bila ugodna.