Po trenutnem odkupu slovenskih mlinov je bilo v njihovih silosih sredi avgusta skladiščenih okrog 40 tisoč ton krušne pšenice.

To je na ravni prejšnjih let in pomeni, da letina kljub zadržanim napovedim v SV Sloveniji, kjer je bilo požetih več kot 77 % vseh slovenskih površin z ozimno pšenico, niti ni bila tako slaba.

Uradnih podatkov o odkupu še ni. Zaradi pogostih deževnih dni se je namreč žetev podobno kot lani zavlekla v prve dni avgusta, zato vsi odkupovalci na Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, ki potem podatke obdela in objavi, še niso posredovali potrebnih podatkov. Poročati ji morajo do konca avgusta.

Prav tako z njimi še ne razpolagajo na Zadružni zvezi Slovenije, ki jih zbirajo za zadruge, saj zadruge še nimajo zaključenih obračunov. Praksa kaže, da na zadruge vsako leto odpade približno četrtina celotnega odkupa v državi.

Vremensko čudna letina

»Vreme letos ni bilo najbolj naklonjeno normalni in nemoteni rasti pšenice. Spomladanska suša je pustila precejšnje posledice na pridelku, saj se je pšenica slabo razraščala, obenem pa tudi gnojenje v času razraščanja in kolenčenja ni imelo učinka,« v oceni letine pravi dr. Dušica Majer, ki kot vodja Oddelka za rastlinsko pridelavo in živinorejo pri KGZS med drugim strokovno pokriva področje poljedelstva.

Kasneje so se prepletala sušna in deževna obdobja, pravi, saj – ko bi moralo deževati, je bilo suho, ko bi moralo biti vreme stabilno in suho,  pa je bilo mokro. To je še dodatno oteževalo žetev in vplivalo na kakovost pridelka.

»Zato so bili marsikje klasi krajši in tudi njihovo število je bilo manjše,« dodaja. Pridelki so namreč bili  v primerjavi z običajnimi letinami v povprečju ponekod nižji tudi do 30 %, na območju Vipavske doline celo do 50 %.

»Kjer so žetev lahko opravili pravočasno in so bili posevki ustrezno zaščiteni pred škodljivimi organizmi, je bila kakovost dobra.«

Količinsko zelo dobro letino – pri pšenici po hektarju tudi 9 ton in več, ječmenu nad 7 ton, nam je potrdilo veliko najboljših pomurski pridelovalci krušnih žit, podravski so imeli pridelke zaradi suše nekoliko manjše. Je pa glede na lani občutno zaostajala kakovost, saj so v povprečju najboljši pri beljakovinah  dosegali vrednosti 13,5 do 14 %, lani brez težav 15 % in več. Pri manjših pridelovalcih je bilo veliko pšenice tudi krmne, o čemer pričajo tudi podatki o kakovosti odkupljenega zrnja, saj je bilo krmne pšenice okrog 50 % vse odkupljene.

Ob običajnih letinah ni mogoče beležiti visoke hektarske pridelke in nadpovprečno kakovost, pač pa se eno izključuje z drugim.

Odkupi, odkupi

Kljub v smislu količin rekordnim odkupom nekaterih odkupovalcev – ne toliko na račun visokih pridelkov, pač pa povečanih letnih pogodb naročene proizvodnje in širšega odkupnega območja, lanski letni odkup – 79.282 ton pšenice, od teg dobrih 50 tisoč ton krušne, zagotovo ne bo presežen.

So ga pa v količinskem smislu močno presegli tudi v KZ Ptuj, saj so na račun povečanega odkupnega območja tudi na območje KZ Lenart, ki je v stečaju, lanske količine krušne pšenice presegli kar za tri tisoč ton, na 7.500 ton.

Direktor ptujske zadruge Branko Valenko pravi, da je bilo od skupne količine približno polovica krušne, ki je končala v Mlinu Korošec v Zabovcih pri Ptuju, ki je bilo sicer njihovo ključno odkupno mesto. Krmne pa je ob domačih mešalnicah precej končalo tudi v tujini, zlasti v Italiji. Tudi pri ječmenu se je odkup KZ Ptuj glede na lani povečal za 1.500 ton, na 3.500 ton. Rekordne odkupljene količine in podobno kakovostno razmerje imata tudi oba pomurska zadružna odkupovalca – 6.200 ton KZ Radgona in 5.800 ton pri SKZ Ljutomer-Križevci. Pri obeh so se za več kot enkrat povečale tudi odkupljene količine ječmena. Pri prvem znaša 3.000, pri drugem pa 2.700 ton.

Malo pod rekordom – 11.500 ton pšenice (lani 9.000 ton) in največ doslej – 3.700 ton, ječmena,  je znašal letošnji odkup strnih žit trgovca z žiti, Agrocorna iz Turnišča v Prekmurju. Edi Špilak, direktor in lastnik družinskega podjetja pravi, da tudi letos za odkupljene količine interesa ni pokazal noben slovenski mlinar in mešalničar, zato so vse količine – krušna in krmna, enako tudi ječmen, končale pri že ustaljenih kupcih v tujini. Kar zadeva kakovost, pa je bilo tudi pri njih polovico pridelka pšenice z manj kot 13 % beljakovin, prave krmne (z manj kot 11,5 % beljakovin), pa je je bilo okrog 2.000 ton.

Po podatkih Branka Viraga, direktorja Panvite Kmetijstva, so letos odkup na račun 20 % več površin pod naročeno proizvodnjo pri partnerskih kmetijah povečali na rekordnih 9.000 ton, zaradi več zasejanih lastnih hektarjev pa je približno toliko znašal pridelek v okviru lastne poljedelske pridelave. Okrog 12.000 ton krušne pšenice so že prodali enemu od slovenskih mlinov in tedensko z vlakom poteka odprema iz njihovih silosov v Lipovcih, ostalo količino bodo porabili  v lastni tovarni oziroma mešalnici krmil, enako 7.300 ton ječmena (1.500 ton v okviru svoje poljedelske pridelave, ostalo odkupa).

V PP Agro,  hčerinski družbi Perutnine Ptuj (PP), kjer obdelujejo nekaj več kot 3.900 hektarjev zemlje, krušne pšenice ne pridelujejo, pač pa za potrebe svojih mešalnic krmil le krmno. Na nekaj več kot 1.500 hektarjih so letos pridelali 10.900 ton krmne pšenice in ječmena, več kot 6 tisoč ton pa so krmnih žit odkupili od kmetov. V KG Lendava so letos ključnima žitoma – pšenici namenili 988 ha, ječmenu pa 191 ha.  Pogovori, kam prodati 7.881 ton krušne pšenice in 1.200 ton ječmena, so v zaključni fazi.

*OCENA

TABELA 2: Gibanje površin, pridelka, odkupa in povprečno doseženih odkupnih cen pšenice                  

                     in pire v letih  1991-2020 (razmerje površin pšenica : pira 98:2) (VIR: SURS)

Veliko zanimanje mlinov za slovensko pšenico

Kot nam je povedala dr. Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS, je letošnji odkup pšenice potekal po ustaljenih poteh. »Slovenski mlini so po prvih ocenah do sredine avgusta prevzeli 40.000 t pšenice. V naslednjih dneh pričakujemo še nekaj večjih nakupov od organizatorjev odkupa, tako da bi lahko do konca avgusta dosegli številko okrog 45.0000 t domače pšenice v naših mlinih,« pravi in dodaja, da se bo s pšenico trgovalo tudi v kasnejših mesecih.

V ljubljanskem Žitu, ki z letno potrebo okrog 60 tisoč ton krušne pšenice in do tri tisoč ton krušne rži in z odkupom do 20 tisoč ton ostajajo med največjimi odkupovalci v Sloveniji pridelane pšenice višjega kakovostnega razreda. Tako naj bi bilo tudi letos, pravijo. Pogovori o nakupu pri organizatorjih odkupa (kmetijskih zadrugah in drugih kmetijskih podjetjih) še potekajo. Neposrednega odkupa od pridelovalcev namreč nimajo veliko in se nanaša le na ožjo okolico njihovega mlina v Mariboru.

So pa poudarili, da imajo zaradi koronakrize večje zaloge pšenice kot običajno v času pred  žetvijo (za  15 – 20 % več), »…. saj smo po eni strani morali tedaj zagotavljati strateško oskrbo v času karantene, po drugi strani pa nam je v tem času  poraba pšenice padla zaradi bistveno nižje potrošnje krušnih in pekovskih izdelkov (zaprte šole, hotelske zmogljivosti…).«  

V Mlinopeku v Murski Soboti, kjer na račun neposrednega odkupa od kmetov na svojem tovarniškem dvorišču  že vrsto let meljejo le slovensko pšenico in so z letnimi potrebami od 13 do 15 tisoč ton pšenice in 2 tisoč ton rži edina mlevsko-pekarska družba z izključno slovensko moko in pekarskimi izdelki,  so po podatkih vodje mlina Alojza Glavača letos odkupili okrog 12.500 ton krušne pšenice in 1.500 ton rži. To je sicer nekoliko manj kot prejšnja leta, a jih bodo lanske zaloge na račun manjše porabe zaradi korone, ko jim je po nekaterih neuradnih informacijah ostalo več kot pet tisoč ton pšenice, omogočile nemoteno proizvodnjo do prihodnje žetve. Glavač poudarja, da zaradi korone za razliko od večine drugih  niso uvozili niti kilograma pšenice.

Tudi v Mlinotestu iz Ajdovščine, kjer zadnjo obdobje na leto zmeljejo med 43.000 in 45.000 tonami pšenice,  dajejo vse večji poudarek nakupu surovin v Sloveniji. Direktor Danilo Kobal pravi, da so neposredno od pridelovalcev letos odkupili okrog 1.200 ton pšenice, od tega slabih 200 ton v Vipavski dolini, kar je na nivoju povprečja zadnjih let. Večino slovenske pšenice pa odkupijo od drugih odkupovalcev, torej od zadrug in kmetijskih podjetij na Štajerskem in v Pomurju. »Dogovarjanja sicer še niso v celoti zaključena, bodo pa zagotovo letos te količine rekordno visoke – v naših silosih bo čez 30 % slovenske pšenice,« je poudaril. Rži pa ne kupujejo neposredno, pač pa jim v dogovoru z enim od slovenskih mlinov ta dobavlja rženo moko. Tudi sami so v skrbi, da naši kupci ne bi ostali brez moke, v času korone poskrbeli za nekoliko večjo zalogo pšenice iz uvoza, zato so v letošnjo žetev vstopili z večjo količino pšenice v silosih kot običajno. »Ta zaloga pšenice pa ni bistveno vplivala na samo nabavo slovenske pšenice, saj smo razpoložljive kapacitete takoj ponudili slovenskim pridelovalcem in se z večino o nakupu tudi dogovorili oziroma se še dogovarjamo.«

Med pet največjih slovenskih mlinov se uvrščata tudi Mlin Korošec na Ptujskem polju in Mlin Katić na Krškem polju. Niko Korošec nam je povedal, da je letošnji odkup pri njih znašal okrog 7.500 ton pšenice in 600 ton rži. »Vsako leto odkupimo približno enako količino zrnja. Nekaj zrnja še odkupimo od kmetov skozi leto in s tem načeloma zadostimo našim letnim potrebam,« pravi in dodaja, da so spomladi v času korona krize kupili nekaj pšenice, vendar od slovenskih dobaviteljev. Marko Katić pa nam na naša vprašanja ni odgovoril, saj da pri tem gre »za dokaj poslovna strateška vprašanja.« Po naših podatkih so v tem mlinu letne potrebe po krušni pšenici od 10 do 15 tisoč ton.