Pričakovanja okrog odkupne cene tega krmnega žita so bila zaradi dogajanj na svetovnem trgu, zlasti zaradi gibanja cen koruze, velika. A bodo naši pridelovalci spet razočarani. Lani za ječmen 120 evrov.

 Kot smo že pisali, se v času nalivanja zrnja že skoraj 10 dni trajajoči vročinski val še kako odraža v drobnem zrnju oziroma nizki hektolitrski masi.

Rezultati prvih žetev, opravljeni že prve dni prejšnjega tedna, ne obetajo nič dobrega: hektoliter zrnje ječmena tehta le okrog 60 kilogramov. Ker je šlo za zgodnje žetve na lahkih, zelo prodnatih tleh, je upati, da bo morda slika na drugih strukturah tal ugodnejša. Gotovo bo podobno pri pšenici, katere žetev se običajno začne po 10. juliju.  

Drobno zrnje

Čeprav uradno do zaključka naše redakcije od naših odkupovalcev še nihče ni objavil  odkupne cene – prve naj bi bile znane v teh dneh, se je na ta račun edino izpostavil Edi Špilak, direktor in lastnik družinskega podjetja Agrocorn iz Turnišča v Prekmurju. Že vrsto let se v družbi med drugim ukvarjajo z odkupi in prometom vseh vrst žit, tudi koruze in oljne ogrščice. Na leto v svoje silose spravijo čez 50 tisoč ton domačih žit in oljne ogrščice. Vse v večini tudi zaradi lastnega transportnega parka konča v Italiji.

»Zaradi trenutnih dogajanj na svetovnem trgu je odkupna cena med 160 in 170 evrov po toni realna, takšna pa se nakazuje tudi v naši soseščini, na Madžarskem in Hrvaškem,« je poudaril in dopustil možnost, da bodo glede na nizko hektolitrsko težo morda pri njih celo trije cenovni razredi: 160 evrov do hektolitra (hl) 60, 165 evrov do hl 65 in 170 evrov nad hl 65. Ječmen so začeli odkupovati že od 25. junija, odbijajo le 1-odstotni kalo, oddani pridelek pa bodo po Špilakovih zagotovilih plačali v največ 30 dnevih. Odkupne cene so seveda brez 8-odstotnega pavšala oziroma 9,5-odstotnega davka na dodano vrednost.

 * OCENA

TABELA 1:  Ječmen: gibanje površin, pridelka, odkupa, njenega deleža in odkupnih cen v  letih 1991-2020,  Slovenija (VIR: SURS, Kmečki glas)

Kaj cena ječmena pomeni za ceno pšenice?

Odkupna cena ječmena je pri nas v tesni povezavi z odkupno ceno krmne pšenice. Z izjemo leta 2016, ko je tona ječmena veljala za kar 15 do 20 evrov več kot krmna pšenica, so ta razmerja  običajno 10 evrov v korist krmne pšenice. Nenazadnje je beljakovinska vrednost krmne pšenice večja ob ječmena, v smislu vlaknin pa je ravno obratno.

Tudi lani je bila razlika med omenjenima žitoma v korist krmne pšenice 10 evrov po toni. Ker je potem razkorak med tono krmne in najboljšo krušnimi pšenicami med 40 in 45 evri,  pridemo do zaključka, da po vsej verjetnosti krušna pšenica v Sloveniji veliko nad 200 evrov letos ne bo. Dogajanja na svetovnem trgu tik pred žetvijo so nakazovala, da bi se odkupna cena pšenice pri nas morala najmanj izenačiti z leti 2011 ali  2012. Takrat je pšenica najvišjega, A kakovostnega razreda veljala od 210 do 225 evrov. Vsa leta pozneje se je cena najboljše pšenice ob žetvi pri nas gibala v območju med 170 in 180 evri. 

 TABELA 2: Razmerje med odkupno ceno ječmena in pšenice, 2020, Slovenija

                      (VIR: Kmečki glas)

Cene krušne pšenice bodo določene mimo žitne verige

Dr. Tatjana Zagorc, direktorica agroživilske zbornice pri GZS in koordinatorica dela žitne verige, je zagotovila, da se deležniki v verigi pred žetvijo – tako kot vključno do predlani ali devet let dotlej, na temo določanja odkupne cene ne bo sestala. In da pogajanj okrog njih – tako kot to ni bilo že lani, več ne bo. Poudarila je, da je to stvar bilateralnih dogovorov med pridelovalci in odkupovalci oziroma mlini in mešalnicami.

Lani je javno Agencijo za varstvo konkurence (AVK) zmotilo do tedaj vsakoletno oblikovanje odkupne cene na ravni žitne verige. Po dveh sestankih AVK pred žetvijo s predstavniki žitne verige na to temo, kjer jim je ta »… podala splošna pojasnila o dovoljenosti posameznih ravnanj v okviru konkurenčno pravne zakonodaje, prisotni pa so bili tudi posebej opozorjeni, da dogovor o odkupnih cenah lahko predstavlja nedovoljeno ravnanje«, je agencija konec lanskega in v začetku letošnjega leta pod drobnogledom, kako so oblikovali odkupne cene, imel vse slovenske odkupovalce žit.  Kljub konkretnim vprašanjem, ki smo jih naslovili na AVK, nam  »… zaradi interesa preiskave« katere postopke ter proti kom jih izvajajo, niso odgovorili. »Agencija skladno z veljavnimi predpisi s področja konkurenčnega prava že več let spremlja in analizira stanje na trgu kmetijskih proizvodov in ugotavlja morebitne nepravilnosti, ki bi pomenile kršitev predpisov. To bo počela tudi v bodoče,« so nam sporočili. 

Številke po svetu

Cene na svetovnem  žitnem trgu se spreminjajo in so znane le ob terminskih nakupih. To sicer (še) ne kažejo najnovejši podatki iz Tržnega informacijskega sistema (TIS) Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (ARSKTRP). Tedenske odkupne cene pšenice naših mlinov in mešalnic, ki jo tačas kupujejo na odprtem (tujem) trgu, so konstantno visoke. V 24. tednu (med 14.. in 20. junijem) je namreč ta po toni znašala 228,09 evra, v 23. tednu (med 7. in 13. junijem) 232,99 evra, v 22. tednu 232,49 evra in v 21. letošnjem tednu 233 evrov. V povprečju so v tem času po toni za okrog 40 evrov višje od lanskih.

Ker so zadnje napovedi pridelka glede skorajšnje žetve tudi na globalni ravni boljše od prvotnih, so se cene pšenice in oljne ogrščice znižale. Na nam najbližji blagovni borzi, v Budimpešti, uradnih informacij o cenah žit ni, saj je ta od junija do septembra zaprta oziroma se zaradi skladiščenja žit ob žetvi trgovanje ne izvaja.

Cena pšenice na pariški borzi je padla na 200 evrov za tono (pred tem je bila 219 €/t),  septembrska predvidena cena za to žito pa je za tono znašala okoli 206 evrov. Odkupna cena oljne ogrščice je v nekaj dnevih po toni padla za 40 evrov, pred tem je bila krepko čez 500 evrov.   

Da je prišlo do takšnih pretresov, odgovor velja iskati v dejstvu, da so Rusija, Ukrajina in Nemčija zaradi ugodne vegetacije popravile svoje napovedi letošnje žetve, enako omejile izvoz žit. Čeprav letina koruze v ZDA zaradi suše in pozne setve ne obeta rekordov – količina koruze v tej državi z okrog 370 milijoni tonam presega tretjino vse svetovne pridelave in je največja na svetu, močno vpliva na cene strnih žit. Ker se je pojavila napoved, da bodo ZDA ukinile obvezo v bencin dodajanje bioloških goriv – slednjega pa največ kot bio etanol pridobijo iz koruze, bi lahko viški koruze močno zamajali ceno koruze na globalni ravni. V bio etanolu je namreč doslej končalo kar 40 % vse ameriške koruze.