Žetev se je začela

14 junija, 2024
0
0

Moker in hladen maj, ki se je potem na skrajnem severovzhodu države, kjer zori več kot tretjina vseh površin strnih žit v državi,  nadaljeval v prvo tretjino junija, je razlog, da se je letošnja žetev začela v teh dneh, sicer bi bili priča še zgodnejši. Topli prvi meseci leta so namreč obetali še zgodnejše spravilo ozimin, a tudi žetev 15. ali 20. junija je glede na prejšnja leta prej izjema kot pravilo.

Tako sta danes kombajna – na posnetku družbe Panvita Kmetijstvo na njivi v Mlajtincih pri Moravskih Toplicah, zabrnela na njivi semenske detelje, v naslednjih dnevih pa bo zagotovo že žetev ječmena. Če se bo nadaljevalo toplo in vroče vreme, kar poletju pritiče, bodo po napovedih poznavalcev že okrog 25. junija prišle na vrsto tudi najzgodnejše sorte pšenice.

O letini je še preuranjeno govoriti, saj je veliko dežja v preteklih dneh povzročilo poleganje posevkov, ko marsikje že suha slama težko nosi težo zrnja v klasih, ki zori. Preveč vlage v času zorenja zrnja pa nikoli ni imelo ugodnega vpliva na njegovo kakovost, saj naj bi se pri nekaterih netolerantnih sortah že razvile plesni, najbolj fuzarioze. Kot smo že pisali, naj bi bila odkupna cena tone ječmena med 150 in 160 evrov, kar je glede na lani po toni za 15 evrov več; predvidoma najmanj v območju 200 evrov za tono pa naj bi letos odkupovali krušno pšenico.

Po prvih podatkih Statističnega urada Republike Slovenije so kmetijska gospodarstva lani jeseni strnim žitom namenila 60.704 hektarjev ali za 3,7 % več površin kot leto pred tem. Tako bo v naslednjih tednih požetih 29.897 hektarjev pšenice, 22.853 hektarjev ječmena, 5.735 hektarjev tritikale, 1.209 hektarjev rži, 540 hektarjev pire in 470 hektarjev ovsa. Od  ozimnih strnih žit odpade le še 52 % krušnim vrstam, vse bolj pa se krepijo površine krmnih žit, kar tudi zaradi vse več površin koruze pomeni, da pri nas njive vse bolj namenjamo pridelavi krme za živali in manj za hrano. Na žetev ozimne oljne ogrščice, ki je industrijska oljnica, pa čaka nekaj več kot 3.000 hektarjev. (Fotografija: Luka Valentin Grabar)