1. november, dan mrtvih oziroma dan spomina na umrle, je cerkveni praznik vseh svetih. Že v času Ljudske republike Slovenije (1948-1959) je bil dela prost dan, a ni bil poimenovan kot državi oziroma republiški praznik. Tako poimenovanje ima od leta 1959 (praznik spomina na mrtve), od leta 1989 pa je imenovan kot dan spomina na mrtve.

Ob tej priložnosti je državni statistični urad objavil nekaj  zanimivih podatkov. 

V zadnjih 40 letih (med letoma 1980 in 2019) se je število umrlih prebivalcev vsako leto gibalo med 19.000 in 20.000. S pojavom epidemije covida-19 v 2020 pa se je število v enem letu hitro povečalo: v tem letu je preseglo 24.000.

Lani je umrlo 23.261 prebivalcev Slovenije. Kot ugotavljajo v Statističnem uradu Republike Slovenije (SURS), je to bilo za 3 % manj kot v letu 2020, toda še vedno kar za 13 % več kot leta 2019, ko vpliva epidemije covida-19 na umrljivost še ni bilo.

Povečano število umrlih, zlasti v zadnjih dveh letih, se kaže tudi v tem, da je leta  2020 na dan povprečno umrlo 66 prebivalcev, v 2019 pa 10 manj (56). Leni je na dan v povprečju umrlo 64 ljudi.   

Leta 2020 je največ prebivalcev umrlo v zadnjih dveh mesecih leta – novembra v povprečju 103, decembra pa 104 prebivalci na dan. Dnevov, v katerih je umrlo več kot 100 prebivalcev, je bilo 38; vsi so bili v novembru ali decembru. Za primerjavo: v obdobju 2000–2019 je bil le en dan, v katerem je umrlo več kot 100 prebivalcev.

V 2021. je število umrlih v prvi polovici leta začelo upadati, proti koncu leta pa je znova začelo naraščati. Novembra je na dan umrlo povprečno 81 prebivalcev, decembra pa 74. Dnevi, v katerih je v Sloveniji umrlo 100 ali več ljudje, so bili štirje.

Začasni podatki za 2022 kažejo podoben trend upada števila umrlih v prvi polovici leta.

»Pričakovano trajanje življenja ob rojstvu je povprečno število let življenja, ki ga posamezna oseba lahko pričakuje ob rojstvu, če predpostavljamo, da se umrljivost po starosti od leta opazovanja ne bo spremenila. Manjša umrljivost dojenčkov, dvig življenjskega standarda, izboljšan življenjski slog, višja izobrazba in napredek v zdravstvu in medicini pa so pomembno prispevali k temu, da živimo dlje,« so zapisali v SURS.

 V Sloveniji se je življenjska doba moških in žensk ob rojstvu do leta 2020 podaljševala, in se je pri moških v zadnjih 30 letih podaljšala za 8 let, pri ženskah pa za 6 let. Po tem letu pa se je znižala za skoraj eno leto.

Tako je tudi v veliki večini držav članic EU, kar v 25 od 27 članic. Le na Danskem in na Cipru se je pričakovano trajanje življenja ob rojstvu tudi po letu 2020 nekoliko podaljšalo.

Začasni podatki za leto 2021 kažejo, da se je v nekaterih članicah EU krajšanje pričakovanega trajanja življenja ob rojstvu ustavilo, zlasti v državah zahodne Evrope, medtem ko so države v vzhodni Evropi posledice epidemije utrpele nekoliko pozneje, tako da se je v teh državah pričakovano trajanje življenja ob rojstvu v letu 2021 še bolj znižalo.

Po ocenah za leto 2020 in 2021 je glede na leto 2019 povprečna življenjska doba v nekaterih državah v EU naslednja: Slovenija (81,6-2019, 80,6-2020, 80,9-2021), Belgija (82,1, 80,8, 81,9),  Nemčija (81,3, 81,1, 80,9), Hrvaška (78,6, 77,8, 76,8), Italija (83,6, 82,3, 82,9), Madžarska (76,5, 75,7, 74,5), Avstrija (82,0, 81,3, 81,3), Švedska (83,2, 82,4, 83,2), Bolgarija (75,1, 73,6, 71,4).