Znanja iz preteklosti nas bogatijo

30 septembra, 2023
0
0

V okviru 33. dnevov evropske kulturne dediščine in 11. teden kulturne dediščine je Pomurski muzej Murska Sobota  v beltinskem parku pripravil ulično razstavo »Dragocena znanja iz preteklosti«. Gre za fotografsko razstavo rokodelskih dejavnosti iz Pomurja

Na fotografijah na velikih panojih je prikazanih kar 14 različnih rokodelcev pri svojem delu oziroma njihovi izdelki. Tako si lahko obiskovalci do 7. novembra letos ogledajo utrinke iz delovnega vsakdanjika lončarjev, kovačev, čevljarjev, pletilcev iz slame, šibja in koruznega ličja, kolarjev, tesarjev, krovcev iz slame, ciglarjev kot izdelovalcev zidane opeke, lectarjev, predelovalcev lanu in tkalcev, kovačev  in drugih rokodelcev, ki so bili značilni za Pomurje.

Razstavo je predstavila kustosinja Mateja Huber iz Pomurskega muzeja Murska Sobota.

Kot je med drugim omenila, slamokrovstvo v preteklosti  ni bila obrt, ampak opravilo, ki ga je ob medsebojni pomoči obvladal skoraj vsak gospodar. V Prekmurju so slamokrovcem rekli pokrivači.

Tudi lončarstvo je bilo zelo razširjeno. Geografsko in zaradi različnosti pri izdelkih ločimo dve skupini prekmurskih lončarjev – filovsko in goričko. Do 60. let 20. stoletja je bilo dejavno tudi ciglarstvo – ročno izdelovanje zidne opeke z medsebojno pomočjo sosedov in v domačem okolju za lastne potrebe (tudi prodajo). Tako je skoraj vsaka vas imela domače mojstre ter je uporabljala domača (zasebna) nahajališča gline. Prekmursko čevljarsko središče pa je bilo v Turnišču, kjer je z okolico pred drugo svetovno vojno skupaj delovalo kar 70 do 80 čevljarjev. Sicer pa je skoraj vsaka vas v Prekmurju imela čevljarja, ti niiso delali le v svojih delavnicah, ampak so hodili tudi po domovih – na štero.