Številni odmevni uspehi z ocenjevanj doma in v tujini potrjujejo, da so na pravi poti.

V Bodoncih, sestavljeno iz večih delov strnjenih naselij v Občini Puconci, na južnih obronkih osrednjega Goričkega, je kmetijstvo dobro razvito.  Med njimi imajo pomembno mesto tudi Vlajevi , ki so se zadnja leta uveljavili na področju dopolnilne dejavnosti, zlasti v ponudbi rastlinskih olj, najbolj bučnega.

Vzorno urejeno domačija se nahaja v osrednjem delu vasi, ki mu pravijo Vlajoščarji (ime je dobil po priimku Vlaj, ki jih je bilo v tem delu vasi veliko). Že od nekdaj so bili na tokrat predstavljeni kmetiji med večjimi, in tudi sedaj, ko neposredno od kmetijstva več ne živijo, so z 10 hektarji obdelovalne zemlje, 2 hektarja travnikov in 9 hektarjev gozda med večjimi na gričevnatem Goričkem.

Domačija na naslovu Bodonci 102 (vse fotografije: arhiv kmetije)

Preusmeritev kmetije

Nosilec kmetije Vlado se spominja, da sta nekoč oče Evgen in mama Zlatica obdelovala pet hektarjev njiv in imela dva hektarja gozda; med 17 glav goveje živine v hlevu pa je bilo do 7 krav molznic. Ko je oče zbolel in je morala mama skrbeti zanj, so se preusmerili v poljedelstvo »Ker od prodaje klasičnih pridelkov z njiv ni bilo neke dodane vrednosti, smo razmišljali, kaj storiti v tej smeri,« je pojasnil pred poldrugim desetletjem njihovo odločitev za pridelavo buč za olje in drugih neklasičnih kultur.

Danes v kolobarju kmetije, vključene v okoljsko kmetijske ukrepe, ob strnih žitih in koruzi vse večji delež namreč zavzemajo buče za olje (odvisno od kolobarja jih sejejo od 3 do 4 hektarje), kolobar so popestrili tudi s sojo in ajda, letos pa so prvič na enem hektarju za namen olja začeli tudi s pridelavo sončnic.

Na domačiji, kjer se po službi dopolnjujejo v delu na kmetiji in z njo povezanimi dejavnostmi,  živijo štiri generacije – gospodar Vlado z ženo Danico, Vladojeva mama Zlatica, hčerka Janja s partnerjem Mitjo, najmlajšo pa predstavlja  njun 2,5-letni sin Aleks.

Bučno olje

Kot večina prekmurskih kmetij so za svoje potrebe tudi Vlajevi buče za olje pridelovali že od nekdaj, olje pa potem velikokrat podarili prijateljem in sorodnikom. Vlado se spominja, kako so potem vsi govorili, kako je dobro. »To je bil tudi razlog, da smo se leta 2011 odločili za registracijo dopolnilne dejavnost na kmetiji – pridelava rastlinskih olj.«

Sčasoma se je krog odjemalcev njihovega bučnega olja vse bolj širil in dober glas o njeni kakovosti je dosegel marsikoga. Od začetka bučnice pražijo in iz njih v dišeče olje stiskajo v oljarni Pojbič v Gornjih Petrovcih in z njihovo storitvijo so zelo zadovoljni.

Da so z oljnimi bučami oziroma oljem iz njih našli tržno nišo, s katero se lahko razvijajo in se poda obveznostim v službah, so leta 2017 na domačiji zgradili skladišče za bučna semena. Investicijo so speljali ob pomoči sredstev iz razpisa PRP, Podpora za naložbe v pridelavo/trženje in/ali razvoj kmetijskih proizvodov. Nekaj let zatem pa so butično  trgovinico za prodajo na domu uredili z lastnimi sredstvi.

Na vprašanje, v čem je skrivnost kakovosti njihovega bučnega olja, Vlado pravi, da je za to potreben dovršeni postopek od setve, pobiranja, skladiščenja in končne predelave. »Zelo pomembno pa je, da je seme pravočasno pobrano, dobro oprano, posušeno, očiščeno in primerno skladiščeno. Pomembna pa je tudi predelava semena v sami oljarni.«

Solidna letina obeta

Vlado, ki opravi večino strojnih opravil na njivi, vse bolj pa se tudi v to delo vključujeta hčerka in zet, v oceni letine pravi, da je bila ena boljših, saj za razliko prejšnjih ni bilo težav z vznikom, pa tudi pridelek je bil kljub poletni vročini soliden, v povprečju od 800 do 1000 kilogramov suhega semena. Spremenili so tudi semenski izbor, saj so po sorti gleisdor in rustikal letos prvič zasadili novo sorto leopold. Pojasnil nam je, da je sama količina semena oziroma pridelka v veliki meri odvisna od vremena. »Buče so zelo občutljiva kultura. Čas sajenja bi naj bil od 1. – 14. maja, ker pa se je klima zadnja leta zelo spremenila, buče sadimo že po 20. aprilu. Zelo pomembno je, da je zemlja dobro pripravljena in segreta na 10 – 12 stopinj.«

Nekoč so tudi pri njih buče trebili ročno; glede na obseg površin pa so se tudi sami odločili za strojno spravilo in vse potrebno za uspešno skladiščenje semena.

»Ker se zavedamo, da šteje samo kakovost, in da so za to potrebne tudi reference, se moraš nekako oceniti oz. stehtati,« je pojasnil odločitev, da bodo svoja olja pošiljali na različna ocenjevanja.

»Seme predelujemo sproti, odvisno od povpraševanja. Tako, da je olje vedno sveže.«

Od Bodoncev..

Iz majhnega raste veliko, bi lahko zapisali za korake na ocenjevanjih kakovosti njihovega bučnega olja: začeli so namreč z lokalnimi v okviru prireditve Praznik buč, ki ga že skoraj dve desetletji ob in v krajevnem vaško-gasilskem domu prireja Društvo podeželskih žena Klas Bodonci in morda je bila prav ta – še danes zelo cenjena prireditev – odskočna deska za njihovo tržno pridelavo.  Z ocenjevanji so dosegli silovit napredek. »Leta 2016 smo zaradi kakovosti in količin prejeli pravico do uporabe kolektivne blagovne znamke Krajinski park Goričko. Leta 2019 smo na mednarodnem ocenjevanju Alpe-Adria v Varaždinu med 184 vzorci prejeli zlato medaljo (bilo je 184 vzorcev – 45 iz Slovenije) in med slovenskimi razstavljavci prejeli najvišjo oceno; leta 2021 pa smo prejeli zlato priznanje na festivalu Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju,« uspehe do  najbolj odmevnega doslej niza njegova hčerka Janja. Ker končuje magisterij novinarskih študij, dobro ve, kako se v smislu informiranosti tem rečem streže.  

Ponosen Vlado z ocenjevanja v Varaždinu 2019.

… do Bruslja

Začenši z letom 2022 so letos na največjem svetovnem ocenjevanju kakovosti živilskih izdelkov Monde Selection v Bruslju za trikrat zapored osvojeno zlato priznanje prejeli naziv International High Quality Trophy 2024, nekakšnega šampiona ocenjevanja, prvega te vrste za bučno olje v Sloveniji.  

Odmevna priznanja z največjega ocenjevanja kakovosti živil iz Bruslja.

Na tem tekmovanju se vsako leto v šestih kategorijah (hrana, piva, vode in pijače, žgane pijače, prehrana in zdravje  ter kozmetični izdelki) pomeri čez 3.000 živilskih izdelkov iz 90 držav, pojasni. »Monde Selection je mednarodni inštitut za kakovost živil, ki ponuja globalno ocenjevanje potrošniških izdelkov. Vsak izdelek je individualno degustiran, med katerimi si žirije, sestavljene iz vrhunskih strokovnjakov, vzamejo čas za okušanje in analizo vsakega izdelka posebej, ne da bi ga primerjali.«

Prepričana je, da zadnje osvojeno priznanje ni le preprosta nagrada, pač pa potrditev, da izdelek izstopa med konkurenco in, da izpolnjuje visoke standarde kakovosti. «To priznanje daje tudi zaupanje potrošnikom, saj jim zagotavlja, da izdelek ustreza najvišjim merilom kakovosti in zanesljivosti.«

Podelitev nagrad z ocenjevanja v Bruslju je letos potekala v palači Hofburg na Dunaju (drugi z leve Vlado, ob njem Janja) (vse fotografije: arhiv kmetije Vlaj).

»Vsa priznanja so dokaz, da na naši kmetiji delamo dobro ter s svojim delom, znanjem in izkušnjami pridelamo bučno olje najvišje kakovosti. Posebej smo ponosni, da so to prepoznali tudi svetovni strokovnjaki.«

Tržne poti

Sogovornica je pojasnila, da večino prodaje izdelkov z njihove kmetije –  bučnega olja, orehovega olja, praženih slanih semen, ajdove kaše in od sredine decembra letos prvič tudi sončničnega olja, končnim kupcem poteka v  doma urejeni butični trgovinici, lepo pa je zaživela tudi njihova spletna prodaja.

Če jim čas dopušča, so prisotni tudi na različnih sejmih in lokalnih stojnicah: Alpe-Adria, Praznik Kozjanskega jabolka, Grajski bazar na gradu Grad na Goričkem… »Naše izdelke lahko najdete tudi v paviljonu Expano in v Hranilnici prekmurskih dobrot v Murski Soboti, na gradu Grad na Goričkem, na Lovenjakovem dvoru v Polani, v gostilni na Jasi in še kje,« pavi Janja, dodaja pa, da na željo kupcev darilne pakete sestavijo z izdelki z njihove kmetije, lahko pa vanje vključijo tudi od drugih. Tudi v tem predprazničnem času so iskani vsi izdelki, ki jih ponujajo, je pa bučno olje zagotovo tisti izdelek, ki je v vsakem darilnem paketu, je poudarila.

»Stranke se odločijo za različne kombinacije poslovnih daril, nekateri večja pakiranja, drugi manjša. Trudimo se ugoditi vsem željam strank.«

Vlajevi se zavedajo, da je kakovost tisto, kar šteje, zato ji dajejo veliko pozornost.

Tudi društveno in družbeno aktivni

Kdor ima voljo do dela, si najde čas tudi za druge aktivnosti. Vlado je dolgoletni uspešni poveljnik v domačem gasilskem društvu in mentor njenih številnih uspešnih tekmovalnih enot, tudi na državnem nivoju uveljavljene ženske, katere članica je tudi Janja. V prejšnjem mandatu je bila regijska predstavnica v svetu za gasilsko mladino Gasilske zveze (GZ) Slovenije. Vlado je trenutno tudi poveljnik GZ Puconci in član regijskega gasilskega poveljstva. Je tudi član domačega športnega društva in predsednik vaškega odbora. Janja in babica sta še članici DKŽ Klas Bodonci, hčerkin partner pa je član Strelskega društva Gančani in ŠD Bodonci.

Široka je paleta uporabnosti bučnega olja: postržjača žene Danice.

Kako naprej?

Oba sogovornika zagotavljata, da bodo kakovost svojih olj preverjali tudi v prihodnje, saj jo hočejo obdržati na visoki ravni in svojim odjemalcem ponuditi le najboljše. Prepričana sta, da teža odmevnosti priznanj odtehta tudi stroške, namenjene za to. Prijavnina za ocenjevanje v Bruslju je denimo nekaj več kot 1.000 €… Zaključujeta, da o širitvi kmetije in obsega njene dejavnosti trenutno ne razmišljajo, o nakupu zemlje in posodobitvi strojev pač.

»Ker je kmetijstvo v naši vasi in okolici še zelo intenzivno, je težko priti do kakšne zemlje, cena za morebitni nakup se giba od 15.000 €/ha naprej, prodaja se redko, pa tudi veljavni pogoji nakupa so takšni, da težko prideš zraven,« poudarja Vlado  in zagotavlja, da bodo pač delali v sedanjem obsegu. Hčerka Janja pa na vprašanje, če bi morda nekoč nasledila očeta kot mlada prevzemnica pa priznava, da je o tem že razmišljala, a so bili pogoji neugodni. Malce časa je še, da se odloči, pristavi.

Da bi slučajno olje nekoč stiskali sami, pa niti ne pomislijo, saj bi potem morale biti količine tudi stokrat večje, zato, poudarja Vlado, naj vsak dela tisto, za kar se je usposobil, ve in ima veselje.