V Angliji so rože iz papirja začeli izdelovati v prvi polovici 18. stoletja in se je ta veščina počasi razširila po celotni Evropi ter v naše kraje prišla v prvi polovici 19. stoletja in največji razcvet doživela med obema vojnama. Izdelovanje papirnatih rož je bila značilna domača obrt, ki se je vršila predvsem v zimskem času, saj takrat ni bilo toliko drugega dela na domačiji pa tudi naravnih rož ni bilo, je pa na žalost dejavnost skoraj izumrla, saj je le še malo poznavalk te obrti.

Potrebno je pohvaliti posameznice, ki to umetnost podajajo in preko različnih delavnic poskušajo mlajše navdušiti za izdelavo in jih naučiti te lepe umetnosti. Kot že ime pove so rože izdelovali tako, da so iz krep ali povoščenega papirja izrezovali oblike listov in stebel, te so nato še pobarvali in povoščili in okrasili. Izdelovali so jih za različne priložnosti:  pogrebe, rojstne dneve, godove, okrasitev v cerkvi, okrasitev t.i. »bohkovega kota« v hiši in predvsem v predpustnem času kot okrasitev prostorov za gostijo poročne šopke, saj je takrat bilo največ porok. Imajo pa papirnate  rože eno dobro lastnost: ne ovenijo, ne odpadajo jim lističi in ni jih potrebno zalivati.

V prostorih občinske stavbe v Markovcih so v okviru projekta Bogastvo podeželja in pod okriljem LAS – lokalna akcijska skupina  pod vodstvom Marcele Slekovec v četrtek 23. 01. ženske in dekleta izdelovale rože iz krep papirja, ter naslednji teden v torek še majhne okrasne duhce in teh delavnic se je udeležilo preko dvajset interesentk.

Delavnica v občinskih prostorih (fotografija Peter Mesarič)

V korantovi deželi, točneje v vasi Stojnci, prebiva gospa Darinka Meznarič, ki obvlada to rokodelsko spretnost in preko različnih delavnic svoje bogato znanje prenaša na mlajšo generacijo oziroma na osebe, ki jim ni vseeno za našo kulturno dediščino in da ne bi izumrla ter jo bodo ohranjali in peljali še naprej. Za izdelavo rož rabimo žico, različne barve krep papirja, lepilo in ročno spretnost ter navdih. Žica je kot pecelj – štingl rože oblepljena s zelenim krep papirjem, morda je dodan še kak zeleni list na steblu, cvet pa je produkt domišljije posameznega izdelovalca. Pri izdelavi majhnega ali velikega duha je potrebna žična konstrukcija v obliki stožca, ki se oblepi s krep papirjem različnih barv in okrasi s  prepletenimi barvnimi trakovi-pantli ter dodatno okrasitvijo rož različnih barv in oblik. Veseli me, da je bilo na delavnicah za rože in duhce tako številna udeležba, kjer so si prisotne naredile kar nekaj lepih rož in tudi lepega duhca ter vse skupaj odnesle domov kot spomin na te delavnice.

Ignac Habjanič