V zvezi z možnostjo, da bi bila intervencija vezana dohodkovna podpora vnovič uvedena tudi za pšenico, smo pisali v eni od prejšnjih številk.

Tedaj smo pojasnili, da so po interpretaciji kmetijskega ministrstva te pomoči deležni sektorji, ki so prepoznani kot sektorji v težavah, to pa je s strani Biotehniške fakultete Ljubljana kot strokovne inštitucije  v posebnih študijah dokazano na podlagi ekonomskega kazalnika bruto dodane vrednosti na uro efektivnega dela. Po teh izračunih sektorju pšenice naj ne bi šlo tako slabo.

Slabih 20 milijonov evrov   

Za intervencije vezane dohodkovne podpore lahko država vsako leto nameni največ 13 % nacionalne ovojnice za neposredna plačila (NP). Ker za obdobje 2023–2027 letna nacionalna ovojnica za to za Slovenijo znaša 131,5 milijona evrov, je za ta namen mogoče na letni ravni nameniti nekaj več kot 17 milijonov evrov (17,095 milijona).

Dodatna 2 % nacionalne ovojnice neposrednih plačil (2,63 milijona evrov) pa se lahko vsako leto nameni intervenciji vezane dohodkovne podpore za beljakovinske rastline.

»Sredstva, ki so namenjena vezani dohodkovni podpori, so večinoma izkoriščena. V primeru, da pride do ostanka določenih sredstev iz tega naslova, pa se ta sredstva lahko prenesejo na preostala neposredna plačila,« pojasnjujejo na ministrstvu. Če bi se za podpore pojavil novi sektor, bi bilo za tisti, ki uživajo podpore, potrebno ustrezno znižanje oziroma prerazporeditev znotraj 13 %.

Slovenija od leta 2023 intervenciji vezane dohodkovne podpore namenja za rejo drobnice, govedi, krav dojilj in za mleko na gorskem območju ter dodatna 2 % za beljakovinske rastline.

Pridružuje se zelenjava

Kot so pojasnili na kmetijskem ministrstvu, se bodo v skladu s 3. spremembo Strateškega načrta (SN) SKP 2023-2027 z letom 2025  vezane dohodkovne podpore izvajale tudi za zelenjavo.

Intervencijske podpora za beljakovinske rastline so namenjena naslednjim kmetijskim rastlinam: lucerni, detelji, deteljno-travni mešanici, krmnemu bobu, krmnemu grahu, soji, grašici, volčjemu bobu, bobu, grahu, fižolu, leči, čičeriki in nokoti ali grahorju.

Razočaranje

Že informacija, da na račun visokih stroškov v pridelavi in tržnih neravnovesij pridelovalci pšenice po izplačani pomoči 2,8 milijona evrov (nekaj manj kot 110 € po hektarju) za leto 2023, pomoči ne bodo deležni tudi za leto 2024, je bila za njene predlagatelje – Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije (KGZS), Zadružno zvezo Slovenije (ZZS) in Sindikat kmetov Slovenije (SKS) – veliko razočaranje.

Da bi se sektor pšenice dolgoročno stabiliziral in bi si lahko povečali samooskrbo s tem najpomembnejšim krušnim žitom, so omenjeni že v času lanske žetve predlagali tudi, da bi bil sektor vnovič (tako kot je to bilo od leta 2015 do 2022) uvrščen tudi med prejemnike intervencijskih podpor. V 4. številki Kmečkega glasa smo pisali, zakaj kmetijsko ministrstvo ne bo predlagalo spremembo SN oziroma začelo s postopkom uvedbe intervencijskih plačil za pšenico. Tudi odzivi na to so zelo negativni. Vsi so izrazili veliko razočaranje, prepričani, da so kmetje v pridelavi pšenice v  izjemno zahtevnem in negotovem položaju in se bo zatečeno stanje še poslabšalo.

Franc Küčan, podpredsednik SKS in vodja Komisije za odkup in prodajo žit, ki se je na temo podpor pridelovalcem pšenice novembra lani sestala tudi s kmetijsko ministrico,  v imenu vseh treh obljublja nadaljevanje prizadevanj za dolgoročno ureditev pomoči sektorju, vključno s plačilom za leto 2024. Dodal je še, da v nasprotnem realno obstaja bojazen, da bo kakovost pridelane pšenice zaradi minimalnih vložkov v dognojevanje in druge ukrepe pri pridelavi še slabša, zato bodo naši mlini mleli še manj slovenske krušne pšenice. Kaj to pomeni za lani jeseni zagnano shemo Izbrana kakovost za žita, pa je jasno, je poudaril.

Primerjati bi bilo potrebno daljše obdobje

Na KGZS pravijo, da je bila podlaga za negativne odločitve kmetijskega ministrstva za pomoč le primerjava razmer z letom 2023, ne pa na daljše obdobje. Stroški so se v 2024. res malenkost znižali in odkupna cena je bila komaj nekoliko višja, ugotavljajo na Zbornici, a pojasnjujejo, da primerjava s povprečjem zadnjih petih let kaže drugo sliko, zato »…so odgovori MKGP zavajajoči.« Pri tem se sklicujejo tudi na prvo oceno stanja kmetijstva v letu 2024 strokovnjakov Kmetijskega inštituta Slovenije, ki pravijo, da cene pšenice tudi v letu 2024 ostajajo na relativno nizki ravni, potem, ko so se v letu 2023 z rekordne ravni leta 2022 zelo znižale. Po teh podatkih so se modelno ocenjeni stroški pridelave pšenice letine 2024 v povprečju zmanjšali za 10 %, a še vedno ostajajo visoko nad ravnijo cen pred letoma 2020 in 2021. »Ekonomski rezultati pri pridelavi pšenice so pod povprečjem obdobja 2017-2021 in so med slabšimi do zdaj.«

Na Zbornici so že na začetku opozarjali, da je predlagan znesek finančne pomoči pridelovalcem za leto 2023 (2,8 milijona evrov) prenizek, zato bi  po njihovem moral odlok o pomoči zasledovati cilj, da finančna pomoč pokrije večji del izgub pridelovalcem pšenice, kar bi pomenilo vsaj enkrat višji znesek pomoči, kot je bil potem sprejet.

»Zaradi vseh zgoraj navedenih podatkov o slabi ekonomski situaciji v pridelavi pšenice in izpostavljenem strateškem pomenu pšenice za državo se bo KGZS še naprej prizadevala, da se bo tudi strna žita uvrstilo med dohodkovno vezane podpore. Prav tako pa bo KGZS ponovno dala pobudo, da se sprejme odlok o finančni pomoči v sektorju pšenice tudi za leto 2024,« so zapisali.

Tudi hektarska izguba 335 € je ogromna

ZZS: »Pridelovalci pšenice so v letu 2023 utrpeli izgubo v višini 515 € na hektar, namenjena pomoč je bila 115 €/ha. V letu 2024 je izguba kljub rahlo izboljšanim razmeram še vedno znašala 335 €/ha.«

Tudi Zadružna zveza Slovenije je večkrat opozorila na resnost  razmer v sektorju pšenice in resorno ministrstvo pozvala   k ukrepom za njeno omilitev. Ker ni bilo pravega odziva, so prepričani, da bodo zaradi trenutnih tržnih in podnebnih razmer kmetje začeli zmanjševati površine, posejane s pšenico, se bo pa posledično temu povečeval obseg drugih, predvsem krmnih poljščin. Zaključili so z besedami: »Takšen trend dodatno ogroža že tako nizko raven samooskrbe s pšenico in povečuje tveganje za dolgoročno vzdržnost sektorja. Zadružna zveza Slovenije bo še naprej spremljala razmere in si prizadevala za ohranjanje domače pridelave hrane.«