Z ekonomskega vidika je koruza poljščina, s katero je mogoče najhitreje doseči prag pokritja stroškov.

Na račun rekordno nizke vlažnosti zrnja ob žetvi, ki je bila lani v povprečju manj kot 20-odstotna, je to bilo zelo očitno lani. To smo nadrobno analiziral v lanskem Kmečkem glasu št. 42, ki je izšel 16. oktobra 2024.

Hektarski pridelki so sicer bili zelo različni, a tudi na območjih z nižjimi pridelki je bil zaradi omenjeno suhega zrnja prag dosežen.  Pri vsem tem pa igra zelo pomembno vlogo tudi čas setve.

Prag pokritja stroškov

Koruza je čudovita rastlina, pravi  Ivan Brodnjak (KGZS-Zavod Ptuj), saj z njo najlaže dosežemo visoke pridelke energije. Je poljščin, ki ni zahtevna za pridelavo in daje že ob povprečnih pogojih pridelave dober ekonomski rezultat, našim ugotovitvam soglaša tudi Timotej Horvat (KGZS-Zavod Maribor. »Mislim, da jo prekaša samo soja, ki je nekoliko manj »potratna« po gnojilih in ne potrebuje gnojenja z dušičnimi gnojili.«

Brodnjak meni, da so pogoji za pridelavo koruze  v Sloveniji ugodni in ob takih naši kmetovalci dosegajo v poskusih tudi več kot 20 ton suhega zrnja po hektarju. »Gotovo je ekonomika pri visokih pridelkih koruze bistveno boljša kot pri  žitih,« ugotavlja in dodaja, da je poleg genetike in dovolj hranil za to zelo pomemben tudi enakomeren vznik brez praznih mest v posevku. Da koruza omogoča doseganje pozitivnih pokritij, še posebej v letih, ko je ne prizadene suša, pa se strinja tudi dr. Črtomir Rozman (Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru).

Setev se je prestavila za mesec dni

Tudi v kmetijstvu potekajo prilagoditve glede na spremenjene vremenske razmere, posledično drugačni so tudi pogoji pridelave, torej se je  tudi čas setve te okopavine z maja prestavil na sredino aprila, vse bolj pa se pomika v njeno prvo dekado.

To seveda prinaša določene prednosti, poudarja dr. Rozman, a tudi tveganje za morebitno pozebo, zato se v določenih letih zgodnja setev lahko izide, v določenih pa tudi ne. Je pa res,  tako Brodnjak, da rane setve pomenijo tudi nižjo vlago ob spravilu, predvsem pa lahko v tem primeru sejemo tudi kasnejše hibride, tudi razreda 400,  ki  imajo mnogo višji genetski potencial, kakor zgodnejši.

»Če je maj izrazito moker in hladen, efekt rane setve lahko postane vprašljiv,« dodaja dr. Črtomir Rozman.

Zaradi počasnejše rast v tem primeru je nevarnost tudi velik napad talnih škodljivcev, opozarja Horvat , ki podčrta, da zasejana koruza potrebuje primerno topla tla, da lahko hitro zraste do te mere, da ji talni škodljivci več ne povzročijo gospodarske škode.

Timotej Horvat. »Koruza sajena 1. aprila lahko kali počasi in vzklije komaj po 14 dneh. Koruza sejana v primerno topla tla pa lahko vznikne že po 5 dneh.«

Temperatura tal

Pri zgodnejših setvah koruze, pojasnjuje mag. Boštjan Ferenčak (KGZS-Zavod Murska Sobota), je pomembno, da spremljamo temperaturo tal, in ko je dosežena 8 °C na globini 5 cm in je hkrati prisoten trend naraščanja temperature, je smiselno, da pristopimo k setvi. Pri tem se lažja oziroma prodnata tla hitreje ogrejejo, kakor težji tipi.

Če analiziramo zadnjih 10 let, Ferenčak poudarja se je zgodnja setev koruze v večini let obrestovala, se pravi, da smo z njo bistveno več pridobili kot pa s pozno setvijo.

Ferenčak: »Cilj zgodnje setve je namreč, da se faza oplodnje zaključi še pred nastopom suše in vročinskega stresa, prav tako pa imamo pri zgodnji setvi daljšo vegetacijo in v jeseni lahko pričakujemo nekoliko nižje vlago zrnja ob spravilu.«

V zvezi s pragom pokritje stroškov v zadnjih letih pa sogovornik spomni, da se moramo zavedati, da zadnjih nekaj let nismo imeli tako katastrofalnih suš, da bi bili pridelki 2 ali 3 tone; takrat, poudarja, pa bi bila situacija pri tem žitu seveda čisto drugačna.  »Ko govorimo o pridelavi koruze in suši, je zelo pomembno, kdaj oziroma v kateri razvojni fazi koruze nastopi suša ali vročinski stres. Najbolj neugoden čas je seveda, če ta nastopi v fazi njene oplodnje.«

Z njiv odpeljati čim manj vode

Svoje izkušnje na to temo je podala tudi Mateja Strgulec (KGZS-Zavod Novo mesto), rekoč, da samo spravilo suhega zrnja iz njive prinaša boljše ekonomske rezultate.

»Žal  masa svežega zrnja še vedno zavede marsikaterega pridelovalca, ki se veseli visokih pridelkov, a žal ne prepozna, da iz njive prevaža  veliko oz. preveč vode.«

Pravi, da so bile žal te zgodbe v lanskem letu povezane tudi z manj primernim dognojevanjem, saj  se je dušik začel sproščati prepozno in so bile vlage v zrnju visoke še ob spravilu. Boji se, da bo v naslednjem obdobju, ko se bo izvajal tudi ukrep SOPO – Dodatki za zmanjšanje emisij amonijaka – to verjetno še bolj aktualno. V tej zgodbi so pomembne kmetije, poudarja, ki razpolagajo z domačimi živinskimi gnojili, s katerimi v večini zapolnijo potrebo po hranilih in na ta način delajo tudi na trajnostni pridelavi oziroma ohranjanju organske snovi, ki zmanjšuje tveganja zaradi vremenskih nevšečnosti Eden od vzvodov za višje pridelke je zgodnejša setev, se strinja, a dodaja, da morajo biti za to tudi ustrezni vremenski pogoji: poleg ogretih tal vsaj 14 dni vremena brez nizkih temperatur, kar omogoči hiter in enakomeren vznik.