Največji impulz za to so proizvodno vezana plačila  SKP EU.

Soja je najpomembnejša beljakovinska krma rastlinskega izvora, v prvi vrsti pomembna za krmo živali  – največ za rejo perutnine, govedi v prireji mleka in mesa, pri pitanju prašičev, pa tudi za druge kategorije živali. Za pšenico, koruzo in rižem pa je tudi 4. najpomembnejša stročnica na svetu.

Zaradi kroničnega pomanjkanja te stročnice, oljnice ali metuljnice, kar vse bi lahko dejali za sojo, v EU, saj je na Stari celini pridelamo manj kot četrtino potreb, je njena pridelava z reformo Skupne kmetijske politike (SKP) leta 2013 stimulirana tudi na ravni EU; proizvodno vezane podpore zanjo pa je Slovenija  uvedla leta 2015. Tako kot v EU, so bili učinki za to zelo pozitivni.

Hektarske podpore v smislu povečanja pridelave pa niso vezane samo na sojo, pač pa na vse beljakovinske rastline: lucerna, detelja, deteljno-travne mešanice, krmni bob, krmni grah, grašica, volčji bob, bob, grah, fižol, leča, čičerika, nokota ali grahor.

Po vsega 404 hektarjev soje v letu 2014, je obseg površin te kulture leta 2015 znašal že 1705 hektarja, naslednje leto (2016) pa  2466 hektarjev, leta 2017 pa že 2908 hektarjev.

Po ukinitvi podpor pa se je njena pridelava v naslednjih letih v Sloveniji prepolovila, zadnja leta pa se spet krepi. Ker bodo podpore tudi za sojo ostale vso sedanje programsko obdobje (do 2027), je na vidiku novo povečanje.

Ukinitev podpor 2017

Z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS so pojasnili, da so se podpore z letom 2017 ukinile, »… ker je takratna EU zakonodaja zahtevala ukinitev v primeru, da se je z zahtevki presegla referenčna količina, ki je bila izračunana tudi glede na pravila EU zakonodaje. Slovenija jo je pri beljakovinskih rastlinah presegla, zato se je ta vrsta podpore ukinila.«

Podpore ponovno od 2023 do 2027

Slovenija se je z izvajanjem Strateškega načrta SKP 2023-2027 ponovno odločila za intervencijo vezana podpora za beljakovinske rastline (INP07) in bo lahko za ta namen porabila dodatna 2 % nacionalne ovojnice neposrednih plačil, kar pomeni, da bo skupaj za to skupino vsako leto izplačala 2,603.601 evrov.

Marsikoga zanima, koliko bo za lani zasejane površine soje oziroma beljakovinske rastline dobil po hektarju. Leta 2023, ko je bilo prijavljenih oziroma zahtevanih 9.543 hektarjev beljakovinskih rastlin, od tega 2.955 hektarjev soje, so upravičenci dobili 312,3 evra na hektar.

Lani je bilo prijavljenih 10.500 hektarjev beljakovinskih rastlin, od tega 3.994 hektarjev soje.

Ker je med prijavljenimi in upravičenimi površinami od 10- do 15-odstotni razkorak, naj bi bilo izplačilo za lani okrog 280 evrov po hektarju.

Vezana dohodkovna podpora za beljakovinske rastline na hektar:

322,71 € leta 2015

240,44 € leta 2016  

312,30 € leta 2023

280,00 € leta 2024 (predvidoma)

Hvaležna poljščina

Pridelava rastlinskih beljakovin pa ne prinaša samo gospodarskih koristi za kmete in proizvajalce hrane in krme, temveč tudi številne okoljske in podnebne prednosti, pojasnjujejo na kmetijskem ministrstvu. Beljakovinske rastline namreč prispevajo tudi k vezavi dušika v tleh, saj je pri kolobarjenju z metuljnicami  običajno potrebnih manj mineralnih in organskih dušikovih gnojil in to  ima pozitivne učinke na stanje tal v smislu vezave ogljika, povečane rodovitnosti zemlje in pri razvoju rastlin, zmanjšujejo pa se tudi napadi škodljivcev, nekatere metuljnice pa ugodno vplivajo tudi na zatiranje plevela pri naslednji kulturi.

Potrebna je termična predelava, sicer previdnost pri krmljenju

Ker soja ob visoki vsebnosti beljakovin (od 36 % do 46 %), vsebuje tudi snovi, ki med drugim škodljivo vpliva na živali (povzroča zgoščanje krvi, s pospešeno razgradnjo uree v vampu živali napihuje), neposredno z mletjem ni primerna za krmo živine, jo je predhodno potrebno termično obdelati.

Po nam znanih podatkih je pri nas trenutno edini predelovalni obrat za uslužnostno obdelavo v Gančanih v Prekmurju, kjer v podjetju Interkorn to storitev opravljajo od leta 2016. Ker pri nas ni večjega predelovalnega obrata, vsaj polovica vseh pridelanih količin (lansko leto je znašala okrog 10.000 ton) končna v tujini.

Govedorejci pravijo, da je mogoče tudi kravam krmiti mleto zrnje soje brez predhodne termične obdelave, vendar je zaradi vsebnosti omenjenih substanc pri tem potrebno biti zelo previden, zato priporočajo največ kilogram do dva na dan take soje.

Čas za njeno setev je v drugi polovici aprila.