Ker ga je mogoče sejati pozno jeseni, več kot mesec dni po setvi običajnega krmnega ječmena, pa tudi kot jarino, je kot naročeno kultura za setev po spravilu sladkorne pese, zato so se zanj tudi pri nas sprva odločali pridelovalci »cukrce«.

Tudi pridelava pivovarskega ječmena se je pri nas začela na pobudo zadruge Kooperativa Kristal iz Ormoža, in ima za to žito kot organizator pridelave sklenjeno pogodbo s francosko-hrvaško zadrugo Axereal Croatia.

Ta specialna vrsta ječmena se prideluje z namenom pridobitve sladu, ki se potem uporablja v pivovarnah pri varjenju piva; s tem ječmenom pa hrvaški kupec ne oskrbuje le sladarne na Hrvaškem, temveč tudi v Avstriji, Franciji in drugod.

Zgodovina

Začetek pridelava pivovarskega ječmena pri nas ni dolga, saj se je naročena proizvodnja začela jeseni leta 2018, po že omenjeni pogodbi s Hrvati.

Pridelava tega ječmena v Sloveniji ni vezan teritorialno, a ker je zbirni center zanj v prostorih kmetijske gospodarske družbe Jeruzalem Ormož SAT v Središču ob Dravi, kamor ga je potrebno tudi dostaviti, je zaradi lažje logistike ob spravilu tudi pivovarski ječmen lokacijsko vezani na območje SV Slovenije.

Konec leta 2016 je bila zadruga Kooperativa Kristal v prvi vrsti ustanovljena za namen ponovne organizacije pridelave sladkorne pese, ki jo po zaprtju ormoške sladkorne tovarne naši kmetje pridelujejo za tovarne na Hrvaškem, a kaj kmalu se je izkazalo, da je za kolobar večjih poljedelskih kmetij zanimiv tudi pivovarski ječmen.

Setev pivovarskega ječmena

49   hektarjev                    7 pridelovalcev          2019

241 hektarjev                   43 pridelovalcev          2021

212 hektarjev                    52 pridelovalcev         2025

Najboljše v kombinaciji s sladkorno peso

Mag. Vladimir Hunjadi, strokovni sodelavec v omenjeni ormoški zadrugi je tudi tokrat podčrtal dejstvo, da gre pivovarski ječmen odlično v kolobar s sladkorno pese, zato je bila njegova setev doslej v  domeni pridelovalcev le-te. Tisti, ki so namreč ječmen sejali za sladkorno peso, novembra denimo, so imeli višje pridelke po hektarju od 2 do 3 tone.

Sedaj, ko se je interes za pridelavo sladkorne pese pri nas tudi zaradi bolezni cikada (SBR), ki naj bi v njej povzročal nizko vsebnost sladkorja, dobesedno izničil (lani je 24 kmetov pesi namenilo dobrih 131 hektarjev; letos ga peščica prideluje na vsega 21 hektarjih), pa s pivovarskim ječmenom naj ne bi bilo tako.

»Na osnovi sladkorne pese smo »sprožili« raziskave cikade na nacionalnem nivoju. Prepričani smo, da cikada ne povzroča samo izpad pridelka na sladkorni pesi, pač pa tudi na drugih kulturah,« je poudaril, rekoč, da sumijo,  da je bila letos zaradi cikade nizka vsebnost beljakovin tudi pri pivovarskem ječmenu. Sicer pa raziskave o tem potekajo.

Nadaljuje, ta so tako kot za setev sladkorne pese, tudi za pivovarski ječmen na boljšem kmetje v SV Sloveniji, saj je pri obeh poljščinah odločilna logistika. »Pivovarski ječmen morajo pridelovalci pripeljati na odkupno mesto naše pogodbene družbe v Središče ob Dravi,« je poudaril, ob tem pa pojasnil, da ga tam pred skladiščenjem v silose očistijo vseh primesi,  kupec pa ga potem po potrebi odvaža in predeluje v sladarnah.

Letina 2025

Hunjadi zadnjo letino ocenjuje kot zadovoljivo, vsaj glede količine pridelka, ki je po hektarju znašal 6,9 tone in je bil občutno višji od zadnjih let. »Glede kakovosti je nekoliko slabše, saj je bil parameter beljakovin zelo nizek. Po standardu je njegova minimalna količina 9,0 odstotkov,« je dejal in izpostavil, da jim je kljub temu končni kupec šel naproti  in jim priznal pogodbeno odkupno ceno. »Mislim da je prihodnost pivovarskega ječmena dobra, saj so finančni rezultati boljši kot pri navadnem ječmenu in so tu še višji hektarski pridelki,« je prepričan, dobre obete pa je podkrepil z dejstvom, da zaenkrat imamo v Sloveni možnost pridelave pivovarskega ječmena v dosti večjem obsegu, kot jih dejansko realiziramo. 

Odkupna cena 2025 za tono

168 €            za pivovarski ječmen

155 €            za krmni ječmen

Načrti

Sogovornik zagotavlja, da se bo tudi v prihodnje dejavnost zadruge gradila na organizaciji pridelave sladkorne pese in pivovarskega ječmena, a imajo velike načrte tudi na področju pridelave, zlasti pa v industrijski coni v Ormožu tudi termične obdelave soje. Na razpis, s katerim bi lahko zagnali tudi ta projekt, še vedno čakajo.

V zvezi s pivovarskim ječmenom je še dodal, da sodi med nezahtevne poljščine. A že sam podatek, da so pridelki z manjšimi  vložki po setvi najboljši na njivah, kjer je pred tem rastla sladkorna pesa, je dovolj zgovoren. Pa tudi povprečni hektarski pridelki 7 ton in več niso presenečenje.    

Živinoreja in transport

Na vprašanje, zakaj se pridelava pivovarskega ječmena v sedmih letih pri nas ni  “bolj prijela”, mag. Boštjan Ferenčak, na KGZS-Zavod Murska Sobota vodja Oddelka za kmetijsko svetovanje najprej pojasni, da se z vidika kolobarja pridelava tega ječmena v primerjavi s klasičnim ne razlikuje, po njegovem prepričanju prav tako posebej ne izstopa glede dohodkovnosti. »Po drugi strani imamo pri pridelavi ječmena za krmo živali na razpolago večji izbor sort oziroma hibridov ter bistveno več odkupnih mest,« pravi. Dodaja, da za krmni ječmen so odkupna mesta večinoma bližje mestu pridelave,  kar z vidika nižjih transportnih stroškov ni nepomembno.

Timotej Horvat, specialist za poljedelstvo na mariborskem kmetijsko-gozdarskem zavodu pa je mnenja, da se živinorejci za pridelavo pivovarskega ječmena ne odločajo zato, ker želijo čim boljše hranilne vrednosti, za pivovarskega pa so značilne nižje beljakovine. »Prašičerejci prisegajo na določene sorte ječmena, predvsem dvoredne, ki imajo boljši izplen trdega dela pri mletju.«

Oba se strinjata, da je ječmen obeh vrst v kolobarju zelo dobrodošel, posebej na lažjih tipih tal, kjer – poudarja Ferenčak – se zaradi njegove zgodnosti pogosto izognemo poznim spomladanskim sušam.  »Ko bo pridelava presegla potrebe, bo odkupna cena padla in bo pridelava postala manj zanimiva,« je spomnil Horvat.

Kolobar se širi

Pivovarski ječmen vsekakor prispeva k pestrejšemu kolobarju, kjer pa ob klasičnih strnih žitih in koruzi zadnja leta vse bolj v ospredje stopajo tudi poljščine kot so soja, oljna ogrščica, oljne buče, sončnice ter razne detelje in trave, zato je nabor za sestavo le-tega res bogat.  

»Strokovno utemeljen, pester kolobar je ključni element za uspešno pridelavo tako z vidika uravnoteženega črpanja hranil, zdravstvenega stanja rastlin, preprečevanja zbitosti tal, mikrobiološke pestrosti ter humusne bilance,« o tem pravi Ferenčak, rekoč, da ga glede na usmeritev kmetije, tipa tal in stanja PH v njem prilagajamo, a pri tem ni nepomemben tudi finančni vidik posameznih poljščin. Spomni, da k vrstenju rastlin v kolobarju pomembno prispevajo  tudi strniščni dosevki.  

Timotej Horvat ob klasičnih kulturah, ki bodo nosilci kolobarja, svetuje tudi pridelavo beljakovinskih rastlin (soje, oljne ogrščice, buč, sončnic, krmnega graha, boba,…), enako naj kmetje vključujejo metuljnice, ki vežejo dušik iz ozračja. S tem si zmanjšajo stroške gnojenja  naslednje kulture; nekatere kulture pa pustijo za seboj zelo dobro razrahljana tla.

Strna žita, med katere sodi tudi pivovarski ječmen, so železni repertoar kolobarjev. (Fotografija: Luka Valentin Grabar)